Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
PRT (26-50)
- opŕt -a m (ȓ r̄) nav. mn., star. oprtnica, oprta: tovor nosi na oprtu ♪
- opŕt -i ž (ȓ) nav. mn., star. oprtnica, oprta: nosači si odvezujejo oprti / oprti nahrbtnika naramnice ♪
- opŕta -e ž (ȓ) 1. nav. mn. trak iz tkanine, usnja za nošenje bremena na hrbtu: privaditi se oprtam; nosači z oprtami 2. mn., star. trakasta priprava za čez rame, na katero se pripenjajo hlače, krila; naramnica: kupiti rdeče oprte / hlače z oprtami ♪
- oprtáč -a m (á) žarg., voj. trak iz usnja za čez ramo; naramnik: vojak je odložil pas in oprtač ♪
- opŕtati -am dov. (r̄) nav. ekspr. nadeti na hrbet: oprtati nahrbtnik, vrečo; oprtal mu je poln koš; oprtal si je ponesrečenca / oprtati malho, puško; oprtal si je zaboj na ramo // obložiti, otovoriti: oprtati konje, mule; vojaki so se oprtali opŕtan -a -o: oprtan koš ♪
- opŕtav prisl. (ŕ) zastar., pri prenašanju bremena, navadno s pasom čez rame na hrbtu: oprtav nesti koš ♪
- oprtávati -am nedov. (ȃ) nav. ekspr. nadevati na hrbet: vojaki so začeli nabijati puške in oprtavati nahrbtnike ♪
- oprtávnica -e ž (ȃ) nav. mn., nar. oprtnica, oprta: nositi tovor na oprtavnicah / koš z oprtavnicami z naramnicami ♪
- opŕten -tna -o prid. (r̄) ki se nosi, prenaša na hrbtu: oprtni koš / oprtni pasovi ♦ žel. oprtni prevoz prevoz tovornjakov in prikolic s tovorom po železnici ♪
- opŕtica -e ž (ȓ) manjšalnica od oprta: nosači si odvezujejo oprtice ♪
- opŕtiti -im dov. (ŕ r̄) redko naprtiti: oprtiti nahrbtnik, vrečo / oprtili so mu najhujše reči ♪
- opŕtiv prisl. (ŕ) star., pri prenašanju bremena, navadno s pasom čez rame na hrbtu: oprtiv nesti vrečo; krošnjar prenaša blago oprtiv (v košu) / lovec zadene srno oprtiv na rame ♪
- opŕtnica -e ž (ȓ) 1. nav. mn. trak iz tkanine, usnja za nošenje bremena na hrbtu: oprtnice so mu odrgnile kožo na vratu / prevezal je zaboj z dvema oprtnicama in si ga zadel na rame // trak iz tkanine, usnja, ki omogoča nošenje kake priprave na hrbtu; naramnica: koš, nahrbtnik z oprtnicami 2. mn., star. trakasta priprava za čez rame, na katero se pripenjajo hlače, krila; naramnica: hlače brez oprtnic; vtakniti roke za oprtnice ♪
- opŕtnik -a m (ȓ) 1. nahrbtnik: odložiti, zavezati oprtnik; zložiti v oprtnik; težek oprtnik 2. nar. (oprtni) koš: plesti oprtnik; nositi gnoj v oprtniku ♪
- oprtováti -újem nedov. (á ȗ) nav. ekspr. nadevati na hrbet: vojaki so oprtovali nahrbtnike ♪
- podpŕtje -a s (ȓ) glagolnik od podpreti: podprtje nagnjene stene ♪
- podpŕtost -i ž (ȓ) lastnost, stanje podprtega: močna podprtost napol nagnjenega stebra / podprtost predloga ni prepričljiva ♪
- pólodpŕt -a -o [ou̯] prid. (ọ̑-ȓ) knjiž. napol odprt: obstal je med polodprtimi vrati / iz polodprte sobe je bilo slišati govorjenje / v njegovih polodprtih očeh je bilo nekaj žalostnega / spal je s polodprtimi usti ● pripeljal se je s polodprtim avtomobilom z avtomobilom, pri katerem se streha da odstraniti, zložiti; polodprta bluza bluza z večjim (vratnim) izrezom ◊ agr. polodprti hlev hlev, pri katerem ena ali dve steni ne segata do stropa, strehe; elektr. polodprti stroj stroj, ki ima navitje zaščiteno pred mehanskimi poškodbami z okrovom; jur. polodprti oddelek kazenskega poboljševalnega zavoda oddelek zavoda, v katerem je nadzorstvo manj
strogo in zavarovanje manjše; šah. polodprta otvoritev otvoritev z dvojno potezo kraljevega kmeta, ki ji ne sledi enaka poteza nasprotnika ♪
- pólpripŕt -a -o [u̯p] prid. (ọ̑-ȓ) knjiž. napol priprt: pogledati skozi polpriprta vrata / opazovati koga s polpriprtimi očmi ♪
- pólzapŕt -a -o [u̯z] prid. (ọ̑-ȓ) knjiž. napol zaprt: polzaprte naoknice / opazoval ga je s polzaprtimi očmi / smehljal se je s tankimi, polzaprtimi ustnicami ♪
- poprtník -a m (í) etn. obredni kruh, pečen za božične praznike: na mizi je poprtnik ♪
- prèdpŕt -a m (ȅ-ȓ ȅ-r̄) zastar. predpasnik: zavezala si je bel predprt ♪
- priprtína -e ž (í) knjiž., redko reža, špranja (zaradi česa priprtega): skozi vratno priprtino je svetila luč ♪
- pripŕtje -a s (ȓ) glagolnik od pripreti: priprtje vrat / priprtje osumljenca ♪
- razprtíja -e ž (ȋ) stanje nenormalnih medsebojnih odnosov zaradi izražanja nesoglasja, nasprotovanja: razprtija med njimi traja že več let; živeti v razprtiji; hude, notranje razprtije / delati razprtije ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226