Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

PRT (14-38)



  1.      izpŕtje  -a s () glagolnik od izpreti: lastniki rudnika so razglasili izprtje / izprtje delavcev
  2.      napŕtati  -am dov. () redko naprtiti: naprtala je oba nahrbtnika / naprtati komu dajatve
  3.      napŕtiti  -im dov.) 1. nadeti na hrbet: naprtiti nahrbtnik, vrečo 2. ekspr. napraviti, da je kdo dolžen opraviti kaj: naprtili so mu odgovorno delo; to predavanje bodo naprtili njemu / naprtiti komu dajatve, povračilo stroškov // napraviti, da je kdo dolžen skrbeti za koga: naprtili so ji otroka; naprtil si je številno družino // napraviti, da je kdo v določenem stanju: z lahkomiselnim ravnanjem so mu naprtili bolezen; naprtiti komu pomanjkanje; s tem dejanjem si je naprtil krivdo za neuspeh 3. ekspr. pripisati, prisoditi: naprtili so mu najslabše lastnosti / naprtiti komu tatvino, zločin
  4.      naprtováti  -újem nedov.) ekspr. 1. delati, da je kdo dolžen opraviti kaj: naprtovati komu preveč dela 2. pripisovati, prisojati: naprtoval jim je najslabše lastnosti / tajil je to dejanje in ga naprtoval drugim
  5.      nèodpŕt  -a -o prid. (-) ki (še) ni odprt: na mizi je ležal kup neodprtih pisem / cveti so še neodprti ◊ gozd. neodprti gozd gozd, katerega izkoriščanje je zaradi pomanjkanja prometnih povezav nemogoče, neekonomično
  6.      nèpodpŕt  -a -o prid. (-) ki ni podprt: padel je z nepodprte lestve / njegov predlog je ostal nepodprt
  7.      nèzapŕt  -a -o prid. (-) ki ni zaprt: nezaprta okna, vrata / nezaprto pismo / ekspr. rad ga je imel zaradi njegove nezaprte narave odkrite
  8.      odprtína  -e ž (í) 1. nezapolnjen prostor v čem: cevna odprtina; zazidati okensko odprtino; odprtina zanke // tak prostor za prehajanje česa: izletna odprtina v panju; odtočna odprtina; odprtina za zrak / nosna, ustna, zadnjična odprtina ♦ bot. prezračevalna odprtina prepustno mesto na lubju, kjer prihaja zrak v notranjost rastline; fot. odprtina zaslonke 2. kar nastane na mestu, kjer se snov odstrani, pretrga, predre: izrezati odprtino; bomba je naredila odprtino v steni / rokavna odprtina telovnika
  9.      odprtínica  -e ž (í) manjšalnica od odprtina: posoda ima na sredi odprtinico; voda pronica skozi odprtinico; pogledati skozi odprtinico v vratih / odprtinice za zrak
  10.      odpŕtje  -a s () glagolnik od odpreti: odprtje vrat / odprtje otroškega igrišča / odprtje razstave, zasedanja
  11.      odpŕtost  -i ž () lastnost, stanje odprtega: odprtost ustnic, vek / odprtost pokrajine na jugu / njegova odprtost vsemu novemu; pesnikova odprtost do sveta / odprtost v prihodnost / odprtost revije za prispevke mladih avtorjev / gospodarska in politična odprtost države; želja po večji odprtosti
  12.      odpŕtosten  -tna -o prid. () lingv. nanašajoč se na odprtost, razmaknjenost: odprtostna stopnja govorilnih organov
  13.      opŕt  -a m ( ) nav. mn., star. oprtnica, oprta: tovor nosi na oprtu
  14.      opŕt  -i ž () nav. mn., star. oprtnica, oprta: nosači si odvezujejo oprti / oprti nahrbtnika naramnice
  15.      opŕta  -e ž () 1. nav. mn. trak iz tkanine, usnja za nošenje bremena na hrbtu: privaditi se oprtam; nosači z oprtami 2. mn., star. trakasta priprava za čez rame, na katero se pripenjajo hlače, krila; naramnica: kupiti rdeče oprte / hlače z oprtami
  16.      oprtáč  -a m (á) žarg., voj. trak iz usnja za čez ramo; naramnik: vojak je odložil pas in oprt
  17.      opŕtati  -am dov. () nav. ekspr. nadeti na hrbet: oprtati nahrbtnik, vrečo; oprtal mu je poln koš; oprtal si je ponesrečenca / oprtati malho, puško; oprtal si je zaboj na ramo // obložiti, otovoriti: oprtati konje, mule; vojaki so se oprtali opŕtan -a -o: oprtan koš
  18.      opŕtav  prisl. (ŕ) zastar., pri prenašanju bremena, navadno s pasom čez rame na hrbtu: oprtav nesti koš
  19.      oprtávati  -am nedov. () nav. ekspr. nadevati na hrbet: vojaki so začeli nabijati puške in oprtavati nahrbtnike
  20.      oprtávnica  -e ž () nav. mn., nar. oprtnica, oprta: nositi tovor na oprtavnicah / koš z oprtavnicami z naramnicami
  21.      opŕten  -tna -o prid. () ki se nosi, prenaša na hrbtu: oprtni koš / oprtni pasovi ♦ žel. oprtni prevoz prevoz tovornjakov in prikolic s tovorom po železnici
  22.      opŕtica  -e ž () manjšalnica od oprta: nosači si odvezujejo oprtice
  23.      opŕtiti  -im dov.) redko naprtiti: oprtiti nahrbtnik, vrečo / oprtili so mu najhujše reči
  24.      opŕtiv  prisl. (ŕ) star., pri prenašanju bremena, navadno s pasom čez rame na hrbtu: oprtiv nesti vrečo; krošnjar prenaša blago oprtiv (v košu) / lovec zadene srno oprtiv na rame
  25.      opŕtnica  -e ž () 1. nav. mn. trak iz tkanine, usnja za nošenje bremena na hrbtu: oprtnice so mu odrgnile kožo na vratu / prevezal je zaboj z dvema oprtnicama in si ga zadel na rame // trak iz tkanine, usnja, ki omogoča nošenje kake priprave na hrbtu; naramnica: koš, nahrbtnik z oprtnicami 2. mn., star. trakasta priprava za čez rame, na katero se pripenjajo hlače, krila; naramnica: hlače brez oprtnic; vtakniti roke za oprtnice

   1 14 39 64 89 114 139 164 189 214  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA