Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

POT (562-586)



  1.      šklopotánje  -a s () glagolnik od šklopotati: šklopotanje pisalnega stroja / šklopotanje cokel po tlaku
  2.      šklopotáti  -ám tudi -óčem nedov., ọ́) ekspr. 1. dajati odsekane, navadno enakomerne glasove zaradi udarcev, delovanja: pisalni stroji so spet šklopotali / ob potoku šklopota mlin klopota // šklopotajoč premikati se: tramvaji so šklopotali po ulicah / šklopotati s škornji po veži 2. dajati kratke, votle glasove pri udarjanju ob kaj: kaplje dežja šklopotajo po oknih / krogle sovražnikove strojnice so šklopotale po strehi 3. šklepetati: zobje so mu šklopotali od mraza šklopotajóč -a -e: šklopotajoči stroji
  3.      šklopôtniti  -em dov.) ekspr. dati kratek, odsekan glas pri udarcu ob zaprtju, premiku: zapah je glasno šklopotnil
  4.      škripòt  -ôta m ( ó) knjiž. škripanje: škripot vrat
  5.      škropòt  -ôta m ( ó) glagolnik od škropotati: škropot dežja; slišati je bilo zamolkel škropot padajočega kamenja
  6.      škropotáti  -ám tudi -óčem nedov., ọ́) dajati kratke, nizke, nezveneče glasove: zunaj dež rahlo škropota / dežne kaplje škropotajo po strehi škropotajoč udarjajo škropotajóč -a -e: škropotajoč dež
  7.      špótati  -am nedov. (ọ́) star. zmerjati: špotala ga je vpričo vseh špótati se posmehovati se: kaj se boš špotal, saj nisi sam nič boljši
  8.      štropòt  -ôta m ( ó) glagolnik od štropotati ali štropotniti: štropot dežja; štropot plohe
  9.      štropotánje  -a s () glagolnik od štropotati: štropotanje dežja; štropotanje vode
  10.      štropotáti  -ám tudi -óčem nedov., ọ́) dajati kratke, zamolkle glasove: dež, studenec štropota / velike kaplje so štropotale po oknu štropotajoč udarjale; potok štropota po kamenju štropotajoč teče štropotajóč -a -e: štropotajoča voda
  11.      štropôtniti  -em dov.) dati kratek, zamolkel glas: prve kaplje so štropotnile / dež je spet štropotnil ob okno
  12.      topòt  -ôta m ( ó) glagolnik od topotati: topot je prenehal; konjski topot // topi glasovi, nastali zaradi udarjanja, navadno z nogami ob tla: zaslišati topot; glasen topot
  13.      topotánje  -a s () glagolnik od topotati: prepovedati topotanje; topotanje splašenih živali / topotanje stop // topi glasovi, nastali zaradi udarjanja, navadno z nogami ob tla: zaslišati topotanje
  14.      topotáti  -ám tudi -óčem nedov., ọ́) slišno, topo udarjati z nogami ob tla: konji topotajo; nestrpno topotati; topotati od jeze / topotati z nogami // dajati tope, kratke glasove: stope, stroji topotajo // topotaje premikati se: jezdeci topotajo skozi vas / topotati po stopnicah navzgor topotáje: prihajal je, topotaje z leseno nogo topotajóč -a -e: topotajoč hrup; topotajoči koraki
  15.      topôtniti  -em dov.) slišno, topo udariti z nogami ob tla: od jeze je topotnil / topotniti z nogo ob tla
  16.      trípót  prisl. (-ọ̑) star. trikrat: tripot kopati; tripot zapovrstjo
  17.      trípotézen  -zna -o prid. (-ẹ̑) šah. pri katerem je treba nasprotnika v treh potezah matirati ali doseči odločilno prednost: tripotezni problem / tripotezni mat
  18.      tripótje  -a s (ọ̑) knjiž. križišče treh poti: srečati se na tripotju
  19.      trópotézen  -zna -o prid. (ọ̑-ẹ̑) šah. tripotezen: tropotezni problem
  20.      trpôtčev  -a -o prid. (ó) nanašajoč se na trpotec: trpotčevi listi / trpotčev sirup
  21.      trpôtec  -tca m (ó) zdravilna travniška rastlina z nizko rastočimi ozkimi ali širokimi listi in drobnimi cveti v socvetju: nabirati liste trpotca ♦ bot. ozkolistni trpotec
  22.      upotíti  in upótiti -im, tudi upotíti -ím tudi upótiti -im dov., upóti; upótil ( ọ́; í; ọ̑) knjiž., redko napotiti: upotil ga je v vas / upotili so se na jug odšli, se odpravili
  23.      upotrébiti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) zastar. uporabiti: upotrebiti ugotovitve raziskav / upotrebiti tujo besedo
  24.      upotrébljati  -am nedov. (ẹ́) zastar. uporabljati: pisatelj je upotrebljal podatke iz kronike / upotrebljati domači jezik
  25.      vèčpotézen  -zna -o prid. (-ẹ̑) 1. teh. narejen v več potezah: večpotezni zvar / večpotezno varjenje 2. šah. pri katerem je treba v več potezah dati mat ali doseči odločilno prednost: večpotezni problem; večpotezna kombinacija

   437 462 487 512 537 562 587 612 637 662  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA