Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

POT (51-75)


  1.      potèk  -éka m (ȅ ẹ́) glagolnik od potekati ali poteči: volitve morajo biti pred potekom mandata / značilen potek listnih žil / diagram poteka bolezni / določiti potek dela; vplivati na potek dogodkov, gospodarskih stikov; zadovoljen je s potekom razprave ♪
  2.      potékanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od potekati: potekanje dopusta / vplivati na potekanje konference ♪
  3.      potékati  -am nedov. (ẹ̑) 1. približevati se koncu trajanja: dopust mu že poteka; rok za prijavo poteka / knjiž. dan je že potekal mineval // bližati se stanju, ko kaj ni več na razpolago; pohajati: stelja poteka; živila so začela potekati / potrpežljivost ji je vedno bolj potekala 2. s prislovnim določilom izraža a) obstoj v prostoru zlasti glede na smer: državna meja poteka blizu naselij / ograja je potekala od enega konca dvorišča do drugega; tekmovalna steza poteka od začetka do konca stadiona / vodovodne cevi potekajo vzporedno; živca potekata vzporedno b) z glagolskim samostalnikom obstoj dejanja v prostoru in času: akcija je hitro in dobro potekala; preiskave so potekale več let; v državi potekajo velike družbene spremembe / vse poteka po načrtu / publ., z oslabljenim pomenom: boji so potekali ves dan bojevali so se; pogovor je potekal brez prič pogovarjala sta se; pouk poteka v slovenščini poučuje se 3. knjiž. izvirati, izhajati: več pisateljev poteka s Primorske / astrologija poteka iz Mezopotamije potekajóč -a -e: od severa proti jugu potekajoče gorovje; krožno potekajoče mišice ♪
  4.      potekniti  gl. potakniti ♪
  5.      potelefonírati  -am dov. (ȋ) pog. (krajši čas) telefonirati: potelefoniral je znancem ♪
  6.      potelováditi  -im dov. (á ȃ) ekspr. krajši čas telovaditi: ko vstane, najprej malo potelovadi; potelovaditi na bradlji ● žarg. preden smo prišli čez steno, smo še potelovadili po klinih krajši čas plezali ♪
  7.      potém  in potèm prisl. (ẹ̑; ȅ) l. 1. izraža, da se dejanje zgodi a) po krajšem ali daljšem presledku: kaj sta se potem pogovarjala, pa res ne vem; to ti bom že potem povedal; zdaj nimam časa, pridi potem; potem se več let nista srečala / dan potem je zbolel; kmalu potem je odšel; malo potem sem ga srečal na postaji / nesporazumov je bilo dosti prej in potem b) po predhodnem dejanju: šel je v službo, pa se je kmalu potem vrnil / domov je prišel šele potem, ko se je zmračilo 2. izraža vzročno-sklepalno razmerje: ljudje niso znali brati, kaj so jim potem pomagale knjige in časopisi; vse se draži, kako naj potem človek kaj privarčuje 3. pog., z oslabljenim pomenom izraža nejevoljo, presenečenje, začudenje: doma ga ni. Kje pa je potem; kaj pa si potem; dobro, naj potem jaz vse naredim / elipt.: in kaj potem; pa kaj potem; pa potem 4. v vezalnem priredju izraža dejanje, ki sledi predhodnemu a) v času: premisli, potem govori; najprej je obljubljal, potem pa se je premislil; prej je bil kmet, potem pa je študiral; sprva je pela potiho, potem pa čedalje glasneje b) v kraju: sprevod je šel čez most, potem pa na levo; do Logatca se pelješ z vlakom, potem pa z avtobusom II. v vezniški rabi 1. pri naštevanju za izražanje obstajanja česa poleg že povedanega: jedli so juho, potem pečenko, nazadnje potico; cveti vseh barv: škrlatno rdeči, potem modri, potem rumeni, potem mešanica vseh odtenkov / ekspr. on je najprej direktor, potem dolgo nič, potem šele človek // navadno okrepljen za dodajanje: v sobi visi bratova slika, potem še očetova in materina; mož je že star, potem tudi malo naglušen 2. za izražanje a) vzročno-posledičnega razmerja: kupcev je malo. Potem bo sejem slab b) vzročno-sklepalnega razmerja: no, tudi vidva sta prišla, potem nas je že deset c) navadno v podredju pogojno-posledičnega razmerja: če si moker, potem se preobleci; če je to res, potem bo hudo; če nima prič, (potem) bo imel veliko sitnosti / plačaj, potem te ne bomo tožili / ekspr. kaj potem, če ni bogata, da je le pridna // ekspr. za izražanje nasprotja s pričakovanim: tako sem slišal, potem pa ne vem, če je res; in potem se še najdejo ljudje, ki ga zagovarjajo 3. v časovnih odvisnih stavkih, v zvezi potem ko za izražanje, da se dejanje odvisnega stavka zgodi pred dejanjem v nadrednem: potem ko je prišel domov, je pisal dolgo v noč; potem ko bo nehal brati, ga pokliči / privezali so ga na kol, potem ko so ga skoraj do golega slekli; prim. ta ♪
  8.      pótem  predl. (ọ̑) zastar., z rodilnikom z, po: njegove pesmi so se širile potem prepisovanja; prim. pot m ♪
  9.      Potemkinov  in Potjómkinov -a -o [prva oblika -tém- in -tjóm-] prid. (ẹ̑; ọ̑) knjiž., v zvezi Potemkinove vasi kar je narejeno, prikazano, da se ustvari lažen pozitiven vtis: to so samo Potemkinove vasi ♪
  10.      potemnélost  -i [tǝm] ž (ẹ́) lastnost, značilnost potemnelega: potemnelost kože, lesa ♪
  11.      potemnéti  -ím [tǝm] dov., potemnì in potèmni (ẹ́ í) 1. postati nekoliko temen: koža na soncu potemni; svetli lasje kasneje potemnijo; nebo je hitro potemnelo; v dimu stene potemnijo / oči so ji potemnele od žalosti // izgubiti močen sijaj, svetlobo: ob mrku sonce potemni; zjutraj zvezde potemnijo niso več vidne / svetloba potemni; pren. njena lepa skrivnost bi potemnela, če bi zanjo vedeli drugi 2. knjiž. postati manj izrazit: slava, sloves sčasoma potemni 3. knjiž. postati mrk, neprijazen: od jeze je potemnel / potemneti v obraz / obraz mu je potemnel, ko je to slišal potemnèl in potemnél -éla -o: pod potemnelim stropom visi svetilka; stol iz potemnele hrastovine; potemnela vera v uspeh ♪
  12.      potemnévati  -am [tǝm] nedov. (ẹ́) postajati nekoliko temen: nebo potemneva ∙ sonce vzhaja in zarja potemneva postaja manj vidna ♪
  13.      potemnítev  -tve [tǝm] ž (ȋ) glagolnik od potemneti ali potemniti: živali se ob nenadni potemnitvi zaradi mrka vznemirijo; potemnitev lune / potemnitev obrvi ♪
  14.      potemníti  -ím [tǝm] dov., potemnì in potèmni; potèmnil (ȋ í) 1. narediti kaj (bolj) temno: lak včasih potemni naravno barvo lesa; puh mu je potemnil lica; senca je padla na obraz in ga potemnila; nebo se je potemnilo; potemniti si trepalnice 2. narediti, da kaj izgubi močen sijaj, svetlobo: meglice so potemnile sonce; sonce se je potemnilo; pren. ta dogodek ne bo potemnil igralčeve podobe 3. knjiž. narediti kaj mrko, neprijazno: nejevolja mu je potemnila obraz; obraz se mu je potemnil potemnjèn -êna -o: potemnjen zlat okvir; dekle s potemnjenimi obrvmi ♪
  15.      potempljáti  -ám dov. (á ȃ) narediti, obnoviti sprednji, širši del podplata: potempljati čevlje ♪
  16.      potemtákem  prisl. (á) knjiž. 1. izraža vzročno-sklepalno razmerje; potem, torej: vse se draži, kako naj potemtakem revež živi / živine ne redite, čemu imate potemtakem toliko travnikov 2. v vezniški rabi za izražanje a) vzročno-posledičnega razmerja: živine je malo. Potemtakem se ni čuditi, če je meso drago b) vzročno-sklepalnega razmerja: ker so ga z delom preoblagali, jim je dejal: Potemtakem mislite, da sem iz železa ♪
  17.      póten 1 -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pot, potovanje: potni načrt / potna obleka, torba; potna palica popotna / potni tovariš / potni list dokument, s katerim se dovoljuje prehod čez državno mejo; potno dovoljenje ∙ ekspr. potni maršal vodja potovanja ♦ adm. potni nalog dokument, s katerim se kdo pooblašča za določeno službeno potovanje; potni stroški stroški za določeno službeno potovanje; vet. živinski potni list nekdaj dokument s podatki o izvoru, lastništvu in zdravju domače živali, s katerim se dovoljuje promet z živalmi; žel. potni list dokument z določenimi podatki o vlaku in o vsem, kar se dogaja med vožnjo ♪
  18.      póten 2 -tna -o (ọ̑) pridevnik od pot, znoj: potne kaplje ♪
  19.      pôten  stil. potán -tna -o stil. -ó prid. (ó ȃ ó) vlažen od potu: na knjigi se poznajo sledovi potnih prstov; roke ima zmeraj potne; obrisati si potno čelo / na vrh sta prišla potna in trudna ● šipe so potne orošene ♪
  20.      poténca  -e ž (ẹ̑) 1. sposobnost za spolne odnose, spolna zmožnost: zaradi bolezni so nastale motnje v njegovi potenci 2. knjiž. zmožnost, zmogljivost: z delom je dokazoval svojo ustvarjalno potenco; ob nastopu se je pokazala njena umetniška potenca / delovna potenca ljudskih množic; ekonomska potenca države 3. mat. količina, ki jo določata potenčna osnova in potenčni eksponent: izračunati potenco; osnova potence število, ki se potencira; stopnja potence / druga potenca kvadrat števila; ničta potenca z eksponentom nič / a na (potenco) n ♪
  21.      potenciál  -a m (ȃ) navadno s prilastkom zmogljivost, zmožnost: delovni potencial kolektiva; umski potencial / industrijski potencial; vojaški potencial države / energetski potencial rek / publ.: razvijati človeške potenciale; izkoriščati naravne potenciale ◊ ekon. ekonomski ali gospodarski potencial zmogljivost gospodarstva glede na razpoložljivi kapital, delovno silo in tehnično znanje; elektr. električni potencial v električnem polju; fin. kreditni potencial materialna sredstva, ki jih lahko da kreditor; fiz. potencial količina, ki se dobi z deljenjem električne potencialne energije nabitega telesa z njegovim nabojem; mat. potencial rešitev potencialne enačbe ♪
  22.      potenciálen  -lna -o prid. (ȃ) mogoč, možen: bil je potencialni kandidat za tekmovanje; vsi so bili le potencialni kupci; potencialni nasprotnik; potencialni pomen besede; potencialni vzroki spopada; potencialne možnosti razvoja / potencialne človeške vrednote / potencialni denarni kapital ♦ fiz. potencialna energija energija, ki jo ima telo zaradi svoje višinske lege; mat. potencialna enačba potenciálno prisl.: potencialno bogata pokrajina ♪
  23.      potenciálnost  -i ž (ȃ) knjiž. možnost: to se ni nikoli uresničilo in je ostalo samo potencialnost; gre le za potencialnost spoznavanja // zmožnost, sposobnost: velika potencialnost jezika ♪
  24.      potenciométer  -tra m (ẹ̄) elektr. spremenljivi upor s tremi priključki za uravnavanje napetosti ♪
  25.      potencíranje  -a s (ȋ) glagolnik od potencirati: potenciranje kulturnih vrednot / potenciranje in korenjenje ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA