Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

POT (487-511)


  1.      pòpotrésen  -sna -o prid. (ȍ-ẹ̑) nanašajoč se na čas a) po določenem potresu: popotresne delovne akcije b) po potresu leta 1895 v Ljubljani: popotresna arhitektura / predpotresna in popotresna Ljubljana / popotresna doba ♪
  2.      poropotáti  -ám tudi -óčem dov. (á ȃ, ọ́) krajši čas ropotati: pritisnila je na kljuko in poropotala; poropotal je s čevlji in otresal sneg / poropotati po pokrovu, vratih; brezoseb. bum bum, je poropotalo na vrata / ekspr. nič hudega, če malo poropotaš v stanovanju ● ekspr. kadar sem prišel pozno domov, je oče poropotal glasno izrazil svojo nejevoljo; ekspr. kamenje je poropotalo čez skale ropotajoč padlo ♪
  3.      prèdpotópen  -pna -o prid. (ȅ-ọ̑) ekspr. zastarel, nesodoben: predpotopni stroji; predpotopne naprave; to je predpotopno orožje / imeti predpotopno pohištvo / ta človek ima predpotopne nazore ∙ ekspr. predpotopne živali živali, ki so živele v daljni preteklosti ♪
  4.      prèdpotrésen  -sna -o prid. (ȅ-ẹ̑) nanašajoč se na čas a) pred določenim potresom: predpotresno stanje mesta b) pred potresom leta 1895 v Ljubljani: stara, predpotresna Ljubljana ♪
  5.      prelepôta  -e ž (ó) knjiž. (izredna) lepota: vsi so ostrmeli ob njeni prelepoti / prelepote pokrajine ♪
  6.      prepoténca  -e ž (ẹ̑) 1. velika potenca: prepotenca in omejena potenca 2. knjiž., ekspr. mogočnost, oblastnost: nekdanja nemška prepotenca proti slovanskim narodom ● knjiž., ekspr. avanturizem iz mladostne prepotence objestnosti ♪
  7.      prepotênost  -i ž (é) stanje prepotenega: prepotenost obleke ♪
  8.      prepoténten  -tna -o prid. (ẹ̑) 1. zelo potenten: prepotentni in impotentni moški 2. knjiž., ekspr. mogočen, oblasten: postal je prepotenten in grob ● knjiž., ekspr. prepotentna domišljavost pubertetnikov objestna ♪
  9.      prepoténtnost  -i ž (ẹ̑) 1. značilnost prepotentnega človeka: hvaliti se s prepotentnostjo; pren., ekspr. pisateljeva prepotentnost 2. knjiž., ekspr. mogočnost, oblastnost: prepotentnost nemštva proti slovenstvu ♪
  10.      prepotíti  -ím dov., prepótil (ȋ í) s potenjem povzročiti, da je kaj vlažno: prepotiti obleko prepotíti se postati poten, znojen: večkrat na dan se je prepotil / od zadrege se ves prepoti / ko se bo bolnik prepotil, bo vročina padla izločil veliko potu ∙ ekspr. pošteno se je prepotil, da je to dosegel utrudil, namučil prepotèn -êna -o: prepoteni lasje; biti prepoten; prepotena srajca; prepotena žival ♪
  11.      prepotováti  -újem tudi prepótovati -ujem dov. (á ȗ; ọ̑) 1. potujoč priti na več mest kakega področja: prepotovati deželo; kot študenta sta veliko prepotovala 2. potujoč opraviti kako pot: na dan so prepotovali dvesto kilometrov ♪
  12.      prepotrében  -bna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ekspr. zelo potreben: izdati prepotrebne učbenike; zgradili so prepotrebno šolo; dobiti prepotrebna navodila / biti komu prepotreben ♪
  13.      pricopotáti  -ám dov. (á ȃ) copotajoč priti: otroci so pricopotali z mokrimi čevlji ♪
  14.      pripóten  -tna -o prid. (ọ̑) ki je, se nahaja pri poti: pripotno grmovje ♪
  15.      pripotíti se  -ím se dov., pripótil se (ȋ í) poteč se priti: pripotiti se na vrh gore / ekspr. le redki obiskovalci se pripotijo v šesto nadstropje pridejo ♪
  16.      pripotováti  -újem tudi pripótovati -ujem dov. (á ȗ; ọ̑) potujoč priti: pripotovala je skupina tujih turistov; pripotovati v mesto; pripotovati po reki; pripotovati z vlakom / ekspr. mali kazalec na uri je pripotoval na dvanajst ♪
  17.      priropotáti  -ám tudi -óčem dov. (á ȃ, ọ́) ekspr. ropotajoč pripeljati: tovornjak, voz priropota na dvorišče; mimo je priropotal vlak / fant je priropotal z motorjem / priropotati v sobo v škornjih ropotajoč priti ♪
  18.      pritopotáti  -ám tudi -óčem dov. (á ȃ, ọ́) topotajoč priteči: konji so pritopotali na pašo / pritopotala sta po majavih stopnicah topotajoč prišla ♪
  19.      prótipotéza  -e ž (ọ̑-ẹ̑) šah. poteza kot odgovor na nasprotnikovo potezo; nasprotna poteza: s protipotezo je dobil kmeta ♪
  20.      prótipotrésen  -sna -o prid. (ọ̑-ẹ̑) ki naj prepreči, omili učinke potresa: protipotresna gradnja / protipotresni gradbeni predpisi ♪
  21.      razklopotáti  -ám tudi -óčem dov. (á ȃ, ọ́) ekspr. razmajati: slaba pot je voz razklopotala razklopotáti se slabš. razgovoriti se: razklopotal se je, da se ni dal ustaviti razklopotán -a -o: razklopotan avtobus ♪
  22.      razpotakníti  in razpotákniti -em dov. (ȋ á) ekspr. drugega za drugim dati, spraviti na več mest: razpotakniti kaj po žepih / razpotaknili so jih v različne čete ♪
  23.      razpotegníti  in razpotégniti -em dov. (ȋ ẹ́) 1. narediti, da prilegajoči se deli česa niso več drug ob drugem: razpotegniti živali gobec / skoraj bi ga razpotegnili, tako so ga vlekli 2. raztegniti: s težavo je razpotegnil naslanjač / razpotegniti ustnice v nasmeh / frontno črto so razpotegnili do hiš / kolona se je razpotegnila / trenutki se razpotegnejo v celo uro / sence so se razpotegnile ● ekspr. obraz se mu je razpotegnil, ko je to slišal ostre, podolgovate poteze na obrazu so pokazale njegovo razočaranje, žalost; ekspr. razpotegnil se je v dolgega fanta zelo je zrasel razpotégnjen -a -o 1. deležnik od razpotegniti: razpotegnjen obraz; med njivami razpotegnjeni travniki; film je preveč razpotegnjen; bolestno razpotegnjena usta 2. ekspr. dolg, podolgovat: letalo z razpotegnjenim trupom / razpotegnjena vas ♪
  24.      razpotegováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, da prilegajoči se deli česa niso več drug ob drugem: razpotegovati živalim čeljusti 2. raztegovati: razpotegoval je vzmet, dokler ni počila / razpotegovati usta / razpotegovati pomenek / na vzhodu se razpotegujejo hrbti gor so, se vidijo ♪
  25.      razpóten  -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na razpotje: razpoten kraj / razpotna vloga dežele ♪

   362 387 412 437 462 487 512 537 562 587  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA