Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

POT (476-500)


  1.      opotíka  -e ž (ȋ) zastar. ovira, zapreka: največja opotika za razvoj gibanja ♪
  2.      opotíkati  -am nedov. (ȋ) star. očitati: nikoli vam ne bom nič opotikal ♪
  3.      péšpót  in péš pót -a m (ẹ̑-ọ́) redko pešpot ž: iti po pešpotu / prijal mu je hiter pešpot ♪
  4.      péšpót  in péš pót -í ž (ẹ̑-ọ̄) 1. pot, namenjena, primerna samo za pešce, pešačenje: do vrha vodi samo pešpot; kolovoz je prešel v pešpot; blatna, gozdna pešpot 2. star. hoja, pešačenje: pešpot ga je utrudila ◊ tur. pešpot Baltik-Jadran markirana pot za potovanje peš od Baltika do Jadrana ♪
  5.      popóten  -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pot, popotovanje: popotni vtisi, zapiski / vzeti s seboj popotno lekarno; popotna obleka, torba; popotna palica / ekspr. izbral si je popotnega tovariša ∙ star. popotni človek popotnik; zastar. popotni list potni list; ekspr. popotni maršal vodja potovanja; popotni prodajalec potujoči prodajalec ♦ voj. popotni maršal v nekaterih državah vodja enot na pohodu, ki skrbi, da pohod poteka po maršruti popótno prisl.: popotno oblečen človek; sam.: popotni si ogledujejo mesto ♪
  6.      popótnica  -e ž (ọ̑) 1. hrana za na pot: pripraviti popotnico; napolniti torbo s popotnico / dati kaj za popotnico; pren., knjiž. to misel mu daje za popotnico v življenje // star. denar za na pot: navrgel mu je nekaj desetakov za popotnico 2. ženska, ki se premika iz kraja v kraj: popotnica se je ustavila v vasi; ekspr. to ti je večna popotnica 3. rel. obhajilo za umirajoče: prinesti bolniku popotnico / sveta, zadnja popotnica ∙ vznes. zvonovi so mu zvonili zadnjo popotnico zvonili ob njegovem pogrebu ♪
  7.      popótnik  -a m (ọ̑) kdor se premika iz kraja v kraj: popotniki so se ustavili na glavnem trgu; sprejeti popotnika; utrujen popotnik / ekspr.: svetovni popotnik; večni popotnik kdor pogosto potuje; človek, ki ga nemir žene po svetu ♪
  8.      popótništvo  -a s (ọ̑) ekspr. življenje človeka, ki ga nemir žene po svetu: po letih nemirnega popotništva se je naselil v našem mestu; motiv popotništva / pisateljevo bohemstvo in popotništvo ♪
  9.      popótnja  -e ž (ọ̑) star. hrana za na pot: pripravljati popotnjo; založiti se s popotnjo / dati kruha za popotnjo ♪
  10.      popotovánje  tudi popótovanje -a s (ȃ; ọ̑) glagolnik od popotovati: popotovanje po domovini / iti na popotovanje; na popotovanjih spoznati kraje in ljudi / popotovanje z letalom / Levstikovo Popotovanje iz Litije do Čateža ♪
  11.      popotováti  -újem tudi popótovati -ujem nedov. (á ȗ; ọ̑) premikati se iz kraja v kraj: vse počitnice sta popotovala; popotovati po svetu; popotovati s prijatelji / popotovati po železnici potovati ♪
  12.      pòpotrésen  -sna -o prid. (ȍ-ẹ̑) nanašajoč se na čas a) po določenem potresu: popotresne delovne akcije b) po potresu leta 1895 v Ljubljani: popotresna arhitektura / predpotresna in popotresna Ljubljana / popotresna doba ♪
  13.      poropotáti  -ám tudi -óčem dov. (á ȃ, ọ́) krajši čas ropotati: pritisnila je na kljuko in poropotala; poropotal je s čevlji in otresal sneg / poropotati po pokrovu, vratih; brezoseb. bum bum, je poropotalo na vrata / ekspr. nič hudega, če malo poropotaš v stanovanju ● ekspr. kadar sem prišel pozno domov, je oče poropotal glasno izrazil svojo nejevoljo; ekspr. kamenje je poropotalo čez skale ropotajoč padlo ♪
  14.      prèdpotópen  -pna -o prid. (ȅ-ọ̑) ekspr. zastarel, nesodoben: predpotopni stroji; predpotopne naprave; to je predpotopno orožje / imeti predpotopno pohištvo / ta človek ima predpotopne nazore ∙ ekspr. predpotopne živali živali, ki so živele v daljni preteklosti ♪
  15.      prèdpotrésen  -sna -o prid. (ȅ-ẹ̑) nanašajoč se na čas a) pred določenim potresom: predpotresno stanje mesta b) pred potresom leta 1895 v Ljubljani: stara, predpotresna Ljubljana ♪
  16.      prelepôta  -e ž (ó) knjiž. (izredna) lepota: vsi so ostrmeli ob njeni prelepoti / prelepote pokrajine ♪
  17.      prepoténca  -e ž (ẹ̑) 1. velika potenca: prepotenca in omejena potenca 2. knjiž., ekspr. mogočnost, oblastnost: nekdanja nemška prepotenca proti slovanskim narodom ● knjiž., ekspr. avanturizem iz mladostne prepotence objestnosti ♪
  18.      prepotênost  -i ž (é) stanje prepotenega: prepotenost obleke ♪
  19.      prepoténten  -tna -o prid. (ẹ̑) 1. zelo potenten: prepotentni in impotentni moški 2. knjiž., ekspr. mogočen, oblasten: postal je prepotenten in grob ● knjiž., ekspr. prepotentna domišljavost pubertetnikov objestna ♪
  20.      prepoténtnost  -i ž (ẹ̑) 1. značilnost prepotentnega človeka: hvaliti se s prepotentnostjo; pren., ekspr. pisateljeva prepotentnost 2. knjiž., ekspr. mogočnost, oblastnost: prepotentnost nemštva proti slovenstvu ♪
  21.      prepotíti  -ím dov., prepótil (ȋ í) s potenjem povzročiti, da je kaj vlažno: prepotiti obleko prepotíti se postati poten, znojen: večkrat na dan se je prepotil / od zadrege se ves prepoti / ko se bo bolnik prepotil, bo vročina padla izločil veliko potu ∙ ekspr. pošteno se je prepotil, da je to dosegel utrudil, namučil prepotèn -êna -o: prepoteni lasje; biti prepoten; prepotena srajca; prepotena žival ♪
  22.      prepotováti  -újem tudi prepótovati -ujem dov. (á ȗ; ọ̑) 1. potujoč priti na več mest kakega področja: prepotovati deželo; kot študenta sta veliko prepotovala 2. potujoč opraviti kako pot: na dan so prepotovali dvesto kilometrov ♪
  23.      prepotrében  -bna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ekspr. zelo potreben: izdati prepotrebne učbenike; zgradili so prepotrebno šolo; dobiti prepotrebna navodila / biti komu prepotreben ♪
  24.      pricopotáti  -ám dov. (á ȃ) copotajoč priti: otroci so pricopotali z mokrimi čevlji ♪
  25.      pripóten  -tna -o prid. (ọ̑) ki je, se nahaja pri poti: pripotno grmovje ♪

   351 376 401 426 451 476 501 526 551 576  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA