Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

POT (451-475)



  1.      potŕjen  -a -o prid. (-ŕ) ki ni potrjen: nepotrjena listina / nepotrjena pravica / nepotrjene vesti / publ. po nepotrjenih poročilih je bilo v nesreči veliko ranjenih
  2.      potróšen  -a -o prid. (-ọ́) ki ni potrošen, ni porabljen: nepotrošen denar / razdeliti še nepotrošeni ostanek
  3.      potróšen  -šna -o prid. (-ọ̄) nasproten, drugačen od potrošnega: potrošni in nepotrošni material / potrošna in nepotrošna proizvodnja
  4.      potrpežljív  -a -o prid. (- -í) ki mu manjka potrpežljivosti: nepotrpežljiv bolnik / za tako drobno delo je preveč nepotrpežljiv; zelo nepotrpežljiva je z otroki / ekspr. ves nepotrpežljiv ga je priganjal k odhodu potrpežljívo prisl.: nepotrpežljivo čakati, poslušati
  5.      potrpežljívec  -vca m (-) ekspr. nepotrpežljiv človek: ob vdanem trpljenju drugih bolnikov je spoznal, kakšen nepotrpežljivec je / komaj so pomirili nepotrpežljivca
  6.      potrpežljívost  -i ž (-í) lastnost, značilnost nepotrpežljivega človeka: zaradi njegove nepotrpežljivosti ga je težko negovati / ekspr. komaj je obvladoval svojo nepotrpežljivost nestrpnost, neučakanost
  7.      potvórjen  -a -o prid. (-ọ̄) 1. raba peša nepopačen, neizmaličen: širiti nepotvorjen nauk; govoriti nepotvorjeno resnico; izvirno, nepotvorjeno besedilo; ekspr. to so nepotvorjena dejstva 2. knjiž. resničen, iskren: njegov obraz je izražal nepotvorjeno žalost; njegova čustva so nepotvorjena ● knjiž. zgodbe iz nepotvorjenega življenja naravnega, preprostega
  8.      nèspotakljív  -a -o prid. (- -í) ekspr. dostojen, spodoben: nespotakljive pesmi / imela je še kar nespotakljivo obleko
  9.      obpóten  -tna -o prid. (ọ̑) ki je, se nahaja ob poti: obpotna njiva; obpotno grmovje / obpotno znamenje
  10.      odklopotáti  -ám tudi -óčem dov., ọ́) nav. ekspr. klopotaje oditi: v prevelikih coklah je počasi odklopotal iz hiše / zajahal je in odklopotal v noč
  11.      odpotovánje  -a s () glagolnik od odpotovati: pripraviti se za odpotovanje; to moram storiti še pred odpotovanjem
  12.      odpotováti  -újem tudi odpótovati -ujem dov.; ọ̑) oditi na potovanje: oče je odpotoval; še danes odpotujemo; hitro, nepričakovano odpotovati / zbor odpotuje na turnejo // oditi, zlasti s prevoznim sredstvom: odpotovati iz mesta; odpotovati na deželo; odpotovati z letalom
  13.      odropotáti  -ám tudi -óčem dov., ọ́) 1. ekspr. ropotajoč se oddaljiti: tovornjak, vlak odropota; odropotati s postaje proti mestu, po kolovozu / odropotal je z vozičkom na trg / vstal je in odropotal iz sobe; šolarji odropotajo po stopnicah 2. prenehati ropotati: stroji so odropotali
  14.      odtopotáti  -ám tudi -óčem dov., ọ́) topotajoč oditi: vojaki so odtopotali skozi vrata
  15.      olepotíčiti  -im dov.) okrasiti, olepšati z lepotilnimi sredstvi in nakitom: olepotičiti obraz, telo; olepotičiti se za ples // knjiž., ekspr. okrasiti, olepšati sploh: sneg je olepotičil drevje / olepotičiti pripoved z metaforami olepotíčen -a -o: olepotičen govor
  16.      olepotíti  -ím tudi olepôtiti -im dov., olepótil tudi olepôtil ( í; ō ) knjiž., redko okrasiti, olepšati: olepotiti kip / olepotiti jezik / olepotiti se za ples olepotičiti se
  17.      omnipoténten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž., redko vsemogočen, vpliven: omnipotentni visoki uradniki
  18.      opotèč  -éča -e prid. ( ẹ́) star. negotov, nestalen: oblast je minljiva in opoteča ∙ preg. sreča je opoteča
  19.      opotéčen  -čna -o prid. (ẹ̄) star. ki se opoteka: opotečen človek / opotečne noge
  20.      opotêči se  -têčem se dov., opotêci se opotecíte se; opotékel se opotêkla se (é) majavo, negotovo a) stopiti, prestopiti se: opotekel se je in se zgrudil; hodil je počasi in se večkrat opotekel; opotekel se je kot pijan; pren., ekspr. tudi njemu se verz včasih opoteče ∙ ekspr. udaril ga je, da se je kar opotekel zelo ga je udaril b) s prislovnim določilom priti, oditi: opotekel se je iz sobe; v lokal se je opotekel pijan moški / opoteči se s ceste v jarek; opotekla se je v posteljo
  21.      opotéčnost  -i ž (ẹ̄) star. negotovost, nestalnost: spoznal je opotečnost sreče
  22.      opotékanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od opotekati se: brez opotekanja je prišel do postelje
  23.      opotékati se  -am se nedov. (ẹ̑) majavo, negotovo a) hoditi, prestopati se: opotekal se je in padal; opotekal se je od slabosti, utrujenosti; opotekal se je pod težo bremena; opotekala se je kakor omamljena / počasi se je opotekala za njim; pren. jezik se mu opoteka b) s prislovnim določilom prihajati, odhajati: opotekal se je iz kleti; počasi se je opotekal v sobo ◊ navt. ladja se opoteka se premika navzgor in navzdol okrog prečne in vzdolžne osi hkrati opotekáje se: opotekaje se je vstal opotekajóč se -a -e: opotekajoč se je stopil k oknu; opotekajoča se hoja; prisl.: opotekajoče se oditi
  24.      opotekàv  -áva -o prid. ( á) ki se opoteka: opotekav bolnik; pijan je in opotekav / opotekava hoja / ekspr. opotekavo govorjenje opotekávo prisl.: opotekavo je odšla k vratom
  25.      opotíčiti  -im dov.) nar. namazati z nadevom: testo razvaljamo in opotičimo; opotičiti z rozinami in smetano opotíčen -a -o: dobro opotičena potica / opotičeni kruh potica iz testa za kruh z malo nadeva

   326 351 376 401 426 451 476 501 526 551  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA