Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

POT (362-386)



  1.      hipotéčen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na hipoteko: hipotečni dolg / hipotečni dolžnik / hipotečna banka
  2.      hipotéka  -e ž (ẹ̑) jur. zastavitev nepremičnin, vpisana v zemljiški knjigi ali drugem registru: zbrisati hipoteko; obremeniti posestvo s hipoteko; zavarovati terjatev s hipoteko / ladijska hipoteka // posojilo, zavarovano z zastavitvijo nepremičnin: najeti, odplačati hipoteko; pren., knjiž. zaostalost je najhujša hipoteka naše preteklosti
  3.      hipotekáren  -rna -o prid. () nanašajoč se na hipoteko: hipotekarni kredit / hipotekarni upnik upnik, v čigar korist je terjatev zastavljena, vknjižena / hipotekarna banka
  4.      hipotenúza  -e ž () geom. stranica pravokotnega trikotnika, ki leži pravemu kotu nasproti: kvadrat nad hipotenuzo
  5.      hipotenzíja  -e ž () med. hipotonija
  6.      hipotétičen  -čna -o prid. (ẹ́) ki temelji na hipotezi, domneven: hipotetičen sklep; hipotetična trditev / hipotetičen poskus razlage ♦ filoz. hipotetična sodba sodba, v kateri je pravilnost ene premise odvisna od pravilnosti druge; pogojna sodba; lingv. hipotetični stavek stavek, ki izraža pogoj; pogojni stavek hipotétično prisl.: hipotetično priznati, reči
  7.      hipotétičnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost hipotetičnega: hipotetičnost razlage
  8.      hipotéza  -e ž (ẹ̑) nedokazana, zgolj verjetna trditev, domneva: ovreči, postaviti, potrditi hipotezo; dvomljiva, tvegana hipoteza / Kant-Laplaceova hipoteza o nastanku sončnega sistema; delovna hipoteza ki se rabi kot smernica za raziskovanje
  9.      hipotóničen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na hipotonijo: hipotoničen pulz ♦ biol. hipotonična raztopina raztopina, ki ima manjši osmotski pritisk kot raztopina na drugi strani celične membrane
  10.      hipotoníja  -e ž () med. bolezensko zmanjšanje krvnega pritiska: zaradi hipotonije ima bolečine v glavi // bolezensko zmanjšanje napona mišičja
  11.      hropòt  -ôta m ( ó) redko ropot: hropot motorjev // hropenje: smrtni hropot je prihajal iz njegovih ust
  12.      hropotáti  -ám nedov.) redko ropotati: ni mogel spati, ker je motor neprestano hropotal
  13.      hrupòt  -ôta m ( ó) knjiž., redko hrup, trušč: povzročiti hrupot
  14.      ìmpoténca  -e ž (-ẹ̑) nesposobnost za spolne odnose; spolna nezmožnost, spolna nemoč: zdravil se je zaradi impotence; pren., ekspr. duševna impotenca
  15.      ìmpoténten  -tna -o prid. (-ẹ̑) nesposoben za spolne odnose, spolno nezmožen: impotenten moški; pren., ekspr. pokvarjena in impotentna družba
  16.      ìmpoténtnež  -a m (-ẹ̑) ekspr. impotenten človek: saj nisem kak impotentnež
  17.      ìmpoténtnost  -i ž (-ẹ̑) lastnost, značilnost impotentnega človeka; spolna nezmožnost, spolna nemoč
  18.      izpotíti  -ím dov., izpótil ( í) s potenjem spraviti iz sebe: izpotiti bolezen, prehlad ∙ ekspr. precej dolgo je trajalo, preden je izpotil popito vino se je streznil izpotíti se prenehati potiti se: ko se bo izpotil, mu bo dobro // izločiti veliko pota: koža se mora izpotiti; prim. spotiti
  19.      izropotáti se  -ám se tudi -óčem se dov., ọ́) prenehati ropotati: budilka se je izropotala
  20.      iztopotáti  -ám tudi -óčem dov., ọ́) ekspr. s topotanjem doseči, da kdo zapusti določen prostor: iztopotati predavatelja iz razreda / iztopotati igralca z odra
  21.      kážipót  -a m (-ọ́) tablica ob cesti, na križišču z označbo krajev, smeri, razdalj: postaviti kažipot; ob cesti stoji lesen kažipot // ekspr. svetovalec, vodnik: dolgo je bil njegov kažipot; pren. priročnik nam bo dober kažipot po literaturi
  22.      kažipóten  -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kažipot: kažipotni napisi / kažipotne table na križiščih; kažipotno znamenje
  23.      klopòt  -ôta m ( ó) klopotanje: slišal se je le klopot cokel / klopot konjskih podkev / klopot kastanjet
  24.      klopotáča  -e ž (á) zool. ameriška strupena kača, ki ima na repu rožene obročke, Crotalus horridus: gozdna, kobrasta klopotača
  25.      klopotálo  -a s (á) slabš. kdor (rad) veliko govori: njegov prijatelj je veliko klopotalo ∙ nizko pazi na svoje klopotalo, da ne bo joj besede, jezik

   237 262 287 312 337 362 387 412 437 462  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA