Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
POT (337-361) 
- brezpótje -a s (ọ̑) knjiž. kraj brez poti: hoditi po brezpotjih; planinska brezpotja; pren. ta pogovor vodi v brezpotje ♪
- brzopotézen -zna -o prid. (ẹ̑) šah. ki se izvaja s hitrimi, časovno omejenimi potezami: brzopotezni turnir; brzopotezno prvenstvo / naš najboljši brzopotezni igralec ♪
- copòt -ôta m (ȍ ó) plosko, zamolklo udarjanje nog ob tla ♪
- copotánje -a s (ȃ) glagolnik od copotati: zbudilo ga je škripanje vrat in lahno copotanje / copotanje in ploskanje navzočih; copotanje cokel, konjskih kopit ♪
- copotáti -ám nedov. (á ȃ) plosko stopati, da se sliši glas cop: medved copota; copotati z bosimi nogami po veži // plosko, zamolklo udarjati ob tla: cokle copotajo po mokrem tlaku ♪
- copôtniti -em dov. (ó ȏ) plosko, zamolklo udariti z nogo ob tla: žena je copotnila in jezno zavpila ♪
- čopotánje -a s (ȃ) glagolnik od čopotati: čopotanje po vodi; čopotanje parnika ♪
- čopotáti -ám nedov. (á ȃ) čofotati: otrok zadovoljno čopota v vodi / fantje čopotajo po ribniku / dež čopota s strehe; voda brizgajoč čopota; brezoseb. v čevljih mi čopota ♪
- depot gl. depo ♪
- depóten -tna -o (ọ̑) pridevnik od depo: depotno potrdilo ♪
- despót -a m (ọ̑) 1. v bizantinski državi vladar ali visok dvorni dostojanstvenik: despot in despojna ♦ zgod. srbski vladar v letih od 1402 do 1459 2. v starem in srednjem veku vladar z neomejeno oblastjo: orientalski despoti // ekspr. oblasten, samovoljen človek: njen mož je surov despot; birokratski despot ♪
- despótičen -čna -o prid. (ọ́) despotski: despotična država / ni maral svojega despotičnega očeta ♪
- despotíja -e ž (ȋ) 1. despotizem: propad despotije / birokratska despotija državnega aparata 2. v starem in srednjem veku država, ki ji vlada despot: ljudstva v perzijski despotiji ♪
- despotízem -zma m (ȋ) 1. politična ureditev, značilna za sužnjelastniške in fevdalne družbe, v kateri ima vladar neomejeno oblast: despotizem v Perziji; neusmiljen despotizem 2. ekspr. oblastno, samovoljno ravnanje: ni mogla več prenašati despotizma svojega moža; zaradi svojega despotizma se je kmalu z vsemi sprl ♪
- despótka -e ž (ọ̑) ženska oblika od despot: vsemogočna despotka / zabrusil ji je v obraz, da je despotka ♪
- despotovína -e ž (í) v starem in srednjem veku država, ki ji vlada despot: despotovine in cesarstva ♦ zgod. srbska država v letih od 1402 do 1459 ♪
- despótski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na despote ali despotizem: despotski imperij; despotska država / zoprn ji je bil zaradi svojega despotskega značaja; despotsko ravnanje staršev ♪
- despótstvo -a s (ọ̑) 1. ekspr. oblastno, samovoljno ravnanje: kruto despotstvo; despotstvo upravnega aparata nad delovnimi ljudmi; šef je bil nepriljubljen zaradi svojega despotstva 2. politična ureditev, značilna za sužnjelastniške in fevdalne družbe, v kateri ima vladar neomejeno oblast; despotizem: perzijsko despotstvo ♪
- dopotováti -újem tudi dopótovati -ujem dov. (á ȗ; ọ̑) potujoč priti kam: gostje so pravkar dopotovali; dopotovati v mesto; dopotovati z vlakom ♪
- dvópotézen -zna -o prid. (ọ̑-ẹ̑) šah. tak, pri katerem je treba v dveh potezah dati mat ali doseči odločilno prednost: dvopotezen problem; spregledal je dvopotezno kombinacijo za osvojitev dame ♪
- dvópotéznik -a m (ọ̑-ẹ̑) šah. problem, pri katerem je treba v dveh potezah dati mat ♪
- ekvipotenciálen -lna -o prid. (ȃ) fiz. ki ima enak potencial kot izbrana točka: ekvipotencialna ploskev ♪
- hipotáksa -e ž (ȃ) lingv. zveza glavnega in enega ali več odvisnih stavkov; podredje ♪
- hipotáktičen -čna -o (á) pridevnik od hipotaksa; podreden: hipotaktični veznik ♪
- hipotálamus -a m (ȃ) anat. skupek živčnih celic na spodnji strani velikih možganov: center za uravnavanje telesne toplote je v hipotalamusu ♪
212 237 262 287 312 337 362 387 412 437 
