Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
POT (1.487-1.511)
- gŕlovka -e ž (ŕ) med. davica žrela: pri grlovki se dihalne poti včasih nevarno zožijo ♪
- grmíčje -a s (ȋ) majhno, nizko grmovje: ob poti je raslo gosto grmičje; okrasno, šipkovo grmičje ♪
- grobár -ja m (á) 1. kdor koplje grobove: opravljal je službo grobarja; pren., knjiž. sam je bil grobar svoje časti 2. zool., v zvezi navadni grobar hrošč, ki leže jajčeca v mrtvo žival in jo potem zakoplje, Necrophorus vespillo ♪
- grólika -e ž (ọ́) nar. vzhodno jagoda (na rožnem vencu): Spal sem v mali hiški, pri materi, in zaslišal, kako so potegnili molek in kako so začele grolike koščeno pošklepetavati (I. Potrč) ♪
- grotésk -a m (ẹ̑) tisk. tip tiskarskih črk, za katerega so značilne enako debele poteze: staviti v grotesku ♪
- grotésken 2 -kna -o prid. (ẹ̑) tisk., v zvezi groteskne črke tiskarske črke, ki imajo enako debele poteze ♪
- grozôta -e ž (ó) 1. nav. mn. kar povzroča grozo, hudo trpljenje: junaško je pretrpel vse grozote; vojne grozote; grozote okupacije / ekspr., v povedno-prislovni rabi kaj ni grozota, da so mu vse poti zaprte 2. značilnost groznega, hudega: opisal je grozoto prestanih muk 3. redko groza: čutil je grozoto pred neznanim 4. v medmetni rabi izraža zgražanje, ogorčenje: grozota, kakšna je današnja mladina ♪
- grúdast -a -o prid. (ú) poln grud: grudasta pot; žene so bile sklonjene nad grudasto zemljo / grudast sladkor ki je v grudah ♦ geogr. grudasto gorovje gorovje, ki je glede na prvotno obliko zelo preoblikovano in po notranjih premikih razkosano na posamezne grude ♪
- grúdav -a -o prid. (ú) grudast: grudava zemlja / pot je bila strma in grudava ♪
- grúh -a m (ȗ) nar. zahodno grušč: z gruhom nasuta pot ♪
- grúščast -a -o prid. (ȗ) gruščnat: šli so po gruščasti poti; gruščasta zemlja ♪
- grúščnat -a -o prid. (ȗ) poln grušča: gruščnat svet; gruščnata pot; gruščnato pobočje; gruščnata tla / gruščnate plasti ki so iz grušča ♪
- grúšec -šca m (ȗ) droben grušč: pot je bila posuta z grušcem ♪
- gúba -e ž, im., tož. mn. in dv. stil. gubé (ú) 1. kar nastane pri mečkanju tkanine, papirja: na krilu so se ji naredile gube; zlikati gube na rokavu / na hrbtu se mu na suknjiču delajo gube // kar nastane pri namernem zapognjenju tkanine: krilo z gubami; obleka z dvema globokima gubama / bogate gube zavese / zalikana guba / guba pri hlačah rob 2. gubi podobna zareza, zlasti na obrazu: na čelu se mu delajo gube; ima že gube okrog oči / nabrati obraz v gube / prijazne, resne gube poteze 3. manjša, gubi podobna izrastlina: v grlu sta dve prožni gubi, ki prestrezata zrak ● deni odejo v dve gubé, da te ne bo zeblo pregani jo, da bo dvojna; držati se v dve gubé sključeno; oče že leze v dve gubé dobiva sključeno držo ◊ geol. guba vzbočeni del zemeljskih plasti, ki je nastal zaradi tektonskih procesov; kolenčasta guba guba, ki je na pregibu stanjšana; um.
cevaste gube na kipih ♪
- gúg -a m (ȗ) šport. pot telovadca, visečega na nihajočem orodju od ene skrajne točke do druge: napravil je velik gug ♪
- gúmast -a -o prid. (ȗ) ki je iz gume: na nogah so imeli visoke gumaste škornje; pri potapljanju uporablja nepremočljivo gumasto obleko; gumasto tesnilo / gumasta snov podobna gumi ♪
- hárem -a m (ā) v muslimanskem okolju del hiše za žene: v harem ne smejo vstopiti tuji moški // vse žene harema: ima velik harem; na potovanje je šel z vsem haremom; pren., šalj. šef je ponosen na svoj harem ♪
- hárita -e ž (ȃ) v grški mitologiji vsaka od treh boginj lepote, ljubkosti in miline ♪
- harmóničen -čna -o prid. (ọ́) ubran, skladen: harmonične barve; harmonična celota / harmonični odnosi; harmonično sožitje narodov / harmoničen človek; harmonična osebnost / harmoničen razvoj otroka / harmonična spremljava; harmonične značilnosti skladbe ◊ agr. harmonična prehrana prehrana, ki vsebuje vse potrebne snovi za zdrav razvoj organizma; fiz. harmonično nihanje gibanje projekcije enakomerno krožeče točke na premer kroga, sinusno nihanje; mat. harmonična vrsta vrsta recipročnih vrednosti naravnih števil; muz. harmonična lestvica molova lestvica z zvišano sedmo stopnjo harmónično prisl.: harmonično grajeno telo; harmonično razvita osebnost; harmonično sodelovati ♪
- héc -a m (ẹ̑) nižje pog. neresen, smešen ali zabaven dogodek; šala, potegavščina: pridi, boš videl velik hec; naredimo kak hec; nevaren hec / povej nam kakšen hec šaljivo zgodbo / ekspr., v povedno-prislovni rabi: to bi bil hec, če bi se mu vsi poskrili; ko smo pluli čez ekvator, je bilo sploh hec / za hec ga je udaril ne z resnim namenom ∙ pog., ekspr. z njim smo imeli zmeraj velik hec smo se šalili; nižje pog. on ni za hece je resen, ne mara potegavščin ♪
- hévreka medm. (ẹ̑) knjiž. izraža navdušenje pri dognanju, odkritju: hevreka, odkril sem pot! ♪
- hevrístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na hevristiko: hevristični princip / hipoteza ima hevrističen pomen ♦ ped. hevristični razgovor metoda razgovora, ki navaja učence k samostojnemu pridobivanju novih spoznanj ♪
- hibríd -a m (ȋ) biol. potomec staršev z različno dedno osnovo; križanec: hibrid iz visokega in nizkega graha; odpornost hibridov / čebelji hibridi; pren. posrečen literarni hibrid med novelo in romanom ♪
- hídrobus -a m (ȋ) večji motorni čoln za prevoz potnikov na krajše razdalje: zvezo čez kanal vzdržujejo s hidrobusom ♪
- hidropónika -e ž (ọ́) vrtn. gojitev rastlin v vodi, ki vsebuje vse za rast potrebne rudninske snovi ♪
1.362 1.387 1.412 1.437 1.462 1.487 1.512 1.537 1.562 1.587