Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

POT (1.337-1.361)



  1.      evolutíven  -vna -o prid. () knjiž. ki se postopno spreminja, navadno v popolnejše, bolj dovršene oblike; razvojen: evolutiven proces / evolutivna pot v socializem; evolutivne sposobnosti posameznih nazorov
  2.      ezófagus  -a in -ga m (ọ̑) anat. cevast organ, ki poteka, vodi od žrela do želodca; požiralnik
  3.      fájfa  -e ž () 1. pog. priprava za kajenje, ki se napolni s tobakom; pipa: basati fajfo; potegniti iz fajfe / kaditi fajfo ♦ obrt. pipi podoben ornament domače klekljane čipke 2. žarg. negativna ocena (v šoli): dobiti fajfo iz matematike
  4.      falzificírati  -am dov. in nedov. () natančno posneti kaj z namenom goljufanja, ponarediti: dijak je falzificiral opravičilo; falzificirati podpis // prikazati kaj drugače, kakor je; popačiti, potvoriti: falzificirati zgodovinska dejstva falzificíran -a -o: falzificirana nakaznica; falzificirane številke iz statistik
  5.      falzifikát  -a m () kar je falzificirano; ponaredek, potvorba: rokopis razglasiti za falzifikat / ta statistika je očiten falzifikat
  6.      fantazíja  -e ž () 1. prosto kombiniranje misli in predstav, domišljija: fantazija ga je zanesla predaleč; v fantaziji si slikati lepoto tujih dežel; neusahljiva, ustvarjalna, živahna fantazija // sposobnost za tako kombiniranje: otrok ima fantazijo; dramiti, krotiti fantazijo; dela brez fantazije; bujna fantazija; vse to je le plod njegove fantazije 2. predstava, ki ni osnovana na resničnosti: kar je rekel, ni resnica, ampak fantazija; meglene teorije in fantazije; ekspr. živi v praznih fantazijah / bolezenske, vročične fantazije 3. muz. instrumentalna skladba iz glasbenih motivov drugih avtorjev: igrati fantazijo; fantazija na narodno pesem
  7.      fantìč  -íča stil. fántič -a m ( í; ) 1. deček, zlasti predšolski: skupina vaških fantičev se je igrala na poti; nagajiv, poreden fantič; petleten fantič / kot nagovor fantič, kam pa bežiš / ekspr. rodil se jima je lep fantič sin 2. ekspr. fant: fantiči in dekliči so se zbirali na trgu pred cerkvijo; sentimentalen je kot zaljubljen fantič / čakala je svojega fantiča
  8.      fascinírati  -am dov. in nedov. () knjiž. vzbuditi veliko občudovanje, presenečenje; močno prevzeti, očarati: igralec nas je s svojo igro fasciniral; njegova pesem jih je fascinirala; ta slika fascinira tudi gledalca, ki se ne spozna na slikarstvo fascinirajóč -a -e: fascinirajoč pogled fasciníran -a -o: fascinirani strmimo nad lepoto
  9.      fatálen  -lna -o prid., fatálnejši () ki ima neugoden, negativen vpliv na razvoj dogodkov; usoden, poguben: fatalna pomota; to ima lahko fatalne posledice; fatalno dejstvo / fatalne ideje / ekspr. fatalna ženska ženska, ki zaradi svoje lepote in nenavadnosti odločujoče, navadno negativno vpliva na moškegamed. fatalen potek bolezni // neizbežen, neogiben: trdijo, da je vojna fatalna
  10.      feminílen  -lna -o prid. () knjiž. ki ima ženske značilnosti, lastnosti: feminilen moški / feminilne poteze ženske
  11.      fêrryboat  in fêribot -a [feribot] m () navt. ladja za prevoz vozil in potnikov, zlasti na večje razdalje: vkrcati avtomobile na ferryboat
  12.      filantropíja  -e ž () ljubezen do ljudi in pripravljenost pomagati jim, človekoljubje: ne zadošča le filantropija, potrebni so socialni zakoni; zlagana filantropija
  13.      filiálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na filialo: filialno trgovsko podjetje ◊ biol. filialna generacija vsaka od generacij potomcev roditeljske generacije
  14.      filozofírati  -am nedov. () 1. razmišljati, razpravljati o čem kot filozof: teoretizirati in filozofirati o poeziji / filozofirali so o skrivnostnih globinah človeške duše 2. ekspr. razpravljati o kaki stvari po nepotrebnem: zdaj, ko bi morali prijeti za delo, filozofirajo
  15.      finésa  -e ž (ẹ̑) 1. lastnost finega človeka: vsako reč je opravila s potrebno fineso; gibala se je z veliko fineso / njegov temperament je mešanica finese in brutalnosti / finesa geste 2. kar napravi kaj boljše, lepše, bolj dognano: jezikovne, stilne finese; ima čut za finese / ekspr. izdelati kaj do zadnje finese
  16.      fínišer  -ja m () grad. stroj za izdelavo asfaltnega ali betonskega vozišča: betonirati cesto, kotalkališče s finišerji; oglušujoči ropot finišerjev
  17.      fízičen  -čna -o prid. (í) 1. nanašajoč se na človeški organizem, telesen: fizični napor mu škodi; imeti dobro fizično kondicijo; njegove fizične potrebe so majhne; fizična zmogljivost, zrelost / ekspr. do tistega človeka je čutila nepremagljiv fizičen odpor; ob tem je začutil prav fizično bolečino / biti fizični delavec; fizično delo / evfem. fizično obračunavanje pretep, tepež / redko fizična ljubezen čutna, spolna / fizični dražljaj // nanašajoč se na življenje, obstoj ljudi: podjarmljenemu ljudstvu je grozila nevarnost fizičnega iztrebljenja 2. stvaren, predmeten: fizični obseg proizvodnje; fizični produkt; fizični svet 3. redko fizikalen: fizično telo / fizični zvezek ◊ geogr. fizična geografija geografija, ki obravnava naravne zakonitosti na zemlji; fizična karta karta, ki prikazuje naravne oblike zemeljskega površja; jur. fizična oseba človek kot nosilec pravic in obveznosti; šport. fizična kultura telesna kultura fízično prisl.: fizično delati; tega fizično ne zdržim; fizično prizadet človek ∙ večkrat se je koga fizično lotil ga je pretepel, udaril
  18.      fízik  -a m (í) 1. strokovnjak za fiziko: atomski, jedrski fizik; fizik za elektroniko; raziskovanja fizikov / pog. na šoli bi potrebovali še enega fizika predavatelja fizike / pog. sestanek fizikov drugega letnika slušateljev fizike 2. zastar. zdravnik: deželni, mestni fizik
  19.      fiziognóm  -a m (ọ̑) kdor iz potez obraza proučuje osebnost: izkušen fiziognom
  20.      fiziognomíja  -e ž () značilna podoba, značilne poteze obraza, zlasti kot odraz človekove osebnosti: spominja se še njegove fiziognomije; ima izrazito fiziognomijo; prijazna fiziognomija / igralčeva fiziognomija // navadno s prilastkom bistvene značilnosti česa: čustvena in duhovna fiziognomija človeka; družbena, politična fiziognomija dežele; fiziognomija družbenih odnosov / pisatelj si je že izoblikoval lastno fiziognomijo / fiziognomija mesta se spreminja celotna podoba, videz
  21.      fiziognómik  -a m (ọ́) kdor iz potez obraza proučuje človekovo osebnost: vešč fiziognomik
  22.      fiziognómika  -e ž (ọ́) nauk o spoznavanju človekove osebnosti iz potez obraza: ukvarjati se s fiziognomiko
  23.      fiziolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na življenjske procese v organizmih: fiziološke lastnosti živali; fiziološke spremembe / fiziološka reakcija // nanašajoč se na fiziologe ali fiziologijo: fiziološki laboratorij; fiziološki oddelek na fakulteti / fiziološka kemija kemija, ki raziskuje kemične procese v organizmihekon. fiziološki minimum življenjske potrebščine, potrebne za sámo življenje; med. fiziološka raztopina vodna raztopina kuhinjske soli z enako koncentracijo, kot jo imajo telesne tekočine fiziolóško prisl.: fiziološko aktivna snov
  24.      fižolínje  -a s () nar. suhi fižolovi stroki: Se skloni in potegne izpod zadnje postelje košaro neizluščenega fižolinja (I. Potrč)
  25.      flám  -a m () pog. meso s trebuha živali, zlasti goveda in prašiča; potrebušina: svinjski flam; kos flama za juho

   1.212 1.237 1.262 1.287 1.312 1.337 1.362 1.387 1.412 1.437  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA