Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

PIT (326-350)


  1.      zaslepítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od zaslepiti: nesreče je kriva zaslepitev nasproti vozečega voznika / zaslepitev ljudi z lažnimi obljubami ♪
  2.      zaslepíti  -ím dov., zaslépi; zaslépil (ȋ í) 1. s svojo svetlobo povzročiti, da kdo (skoraj) ne vidi: zaslepil ga je močen odsev zrcala; žarometi so ga zaslepili 2. ekspr. povzročiti, da kdo ne more razsodno misliti, presojati: jeza ga je zaslepila; zaslepila sta ga uspeh in bogastvo / s svojim videzom ga je čisto zaslepila 3. ekspr. z govorjenjem, ravnanjem povzročiti, da ima kdo o kaki stvari mnenje, ki ne ustreza resnici: govornik jih je zaslepil s svojo retoriko / zaslepila jih je navidezna radikalnost strankinega programa; niso se pustili zaslepiti lažnim obljubam zaslepljèn -êna -o: zaslepljen od močne svetlobe; zaslepljeno ljudstvo; prisl.: zaslepljeno vdan človek ♪
  3.      zasopíti  -ím dov., zasópil (ȋ í) zasopsti: hoja v hrib me zasopi / kljub hitri hoji se ni zasopil zasopljèn -êna -o 1. deležnik od zasopiti: zasopljen tekač; biti zasopljen od hitre hoje 2. ki kaže, izraža zasoplost: zasopljeni obrazi ljudi / zasopljeno dihanje; prisl.: zasopljeno dihati, pripovedovati ♪
  4.      zastopíti 1 in zastópiti -im dov. (ȋ ọ́ ọ̑) nižje pog. razumeti, dojeti: ne more govoriti, zastopi pa vse / tiho bodi, saj nič ne zastopiš / tako bo in nič drugače, zastopiš zastopíti se in zastópiti se razumeti se: lahko je zadovoljna, da se tako zastopita / on se na nič ne zastopi ♪
  5.      zastopíti 2 in zastópiti -im dov. (ȋ ọ́ ọ̑) knjiž., z dajalnikom, navadno v zvezi zastopiti pot zastaviti, zapreti komu pot tako, da se stopi predenj: hoteli so naprej, pa jim je tujec zastopil pot ♪
  6.      zastrupítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od zastrupiti: umreti zaradi zastrupitve; množična zastrupitev; zastrupitev krvi; zastrupitev s hrano, plinom; znaki zastrupitve / zastrupitev zemljišč ♪
  7.      zastrupíti  -ím dov., zastrúpil (ȋ í) 1. povzročiti, da v organizem pride strup: zastrupiti otroka s pokvarjenimi zdravili; zastrupil se je z gobami in umrl / taka rana se rada zastrupi / bojni plini zastrupijo tudi živali // usmrtiti tako, da v organizem pride strup: zastrupiti jetnika; zastrupiti s plinom / zastrupiti podgane 2. narediti, povzročiti, da postane kaj strupeno: zastrupiti hrano, vodo / zastrupiti ozračje 3. ekspr. narediti, povzročiti, da dobi kdo zelo slabe, nezaželene lastnosti: zastrupiti koga s častihlepjem, pesimizmom // narediti, povzročiti, da postane kaj zelo težko, neprijetno: zastrupiti komu življenje z obrekovanjem / nesoglasja so zastrupila odnose med njimi ● ekspr. zastrupiti koga s športom zelo ga navdušiti zanj zastrupíti se narediti samomor z zaužitjem strupa: ko je izvedel žalostno novico, se je zastrupil zastrupljèn -êna -o: biti zastrupljen s častihlepjem; zastrupljena rana; zastrupljena voda ♪
  8.      zaškropíti  -ím dov., zaškrópil (ȋ í) 1. v kapljicah, curkih hitro se razpršiti: voda je zaškropila na vse strani / dež je zaškropil čez mesto 2. brezoseb. v redkih kapljah začeti deževati: iz oblakov je zaškropilo ♪
  9.      zatopíti  -ím dov., zatópil (ȋ í) star. preplaviti, prepojiti: narasla voda je zatopila zemljišče / sreča mu je zatopila srce / vonj po razkužilih je zatopil vse druge vonje ● star. v pijači je skušal zatopiti svoje koprnenje utopiti zatopíti se ekspr., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom, v zvezi z v izraža nastop a) intenzivne dejavnosti osebka, kot jo določa samostalnik: zatopiti se v delo, igro, molitev, razmišljanje; zatopiti se v pogovor s kom; tako se je zatopil v branje, da ni slišal trkanja / zatopil se je v svoje misli; zatopiti se vase / elipt. zatopiti se v časopis, knjigo b) stanja osebka, kot ga določa samostalnik: zatopiti se v molk, žalost zatopljèn -êna -o 1. deležnik od zatopiti: ljudje, zatopljeni v pogovor; zatopljen v delo, igro, molk 2. knjiž. zamišljen: zatopljen človek; biti zatopljen; sedel je ves zatopljen ♪
  10.      zavpíti  -vpíjem dov., zavpìl (í ȋ) 1. spregovoriti z močnim glasom: ali greste tudi vi, je zavpil; lažeš, je jezno zavpil / zavpiti na ves glas, ekspr. na vso moč zelo / zavpiti na pomoč // izraziti jezo, nejevoljo z zelo glasnim govorjenjem: zavpiti na koga, nad kom; jezno, oblastno zavpiti 2. dati neartikuliran, močen glas: ob vsakem udarcu je zavpil; zavpiti od bolečine, strahu ♪
  11.      zgódnjekapitalístičen  -čna -o prid. (ọ̄-í) nanašajoč se na zgodnji kapitalizem: zgodnjekapitalistična miselnost / zgodnjekapitalistično gospodarstvo ♪
  12.      zlepíti  in zlépiti -im, tudi zlépiti -im dov. (ȋ ẹ́; ẹ́ ẹ̑) z uporabo lepila povzročiti, da se kaj sprime: zlepiti razbite kose; zlepiti s klejem; lepilo je slabo zlepilo; trdno zlepiti; pren. zlepiti življenje iz drobcev // zaradi lepljivosti povzročiti, da se kaj sprime: gnojni izcedek mu je zlepil veke zlepíti se in zlépiti se, tudi zlépiti se zaradi lepljivosti pritrditi se drug k drugemu: lasje so se ji zlepili; zaradi vlage so se znamke zlepile / zlepiti se v kepo zlépljen -a -o: zlepljeni drobci kamnin; karton, zlepljen iz več plasti; šop zlepljene dlake; veke so ostale zlepljene ♪
  13.      zvitorépiti  -im nedov. (ẹ̄ ẹ̑) ekspr. zvito, prebrisano ravnati, govoriti: ne zvitorepi, ne boš nas prevaral; zvitorepiti in spletkariti / povej, kaj zvitorepijo proti nam kaj slabega snujejo, pripravljajo; nekaj zvitorepi za njegovim hrbtom rovari, spletkari / dokler o tem samo zvitorepi, se ne bo nič spremenilo neodkrito, neiskreno govori ♪
  14.      žganjepítje  -a s (í) zastar. pitje žganja: odpovedati se žganjepitju ♪
  15.      ábak  tudi ábakus -a m (ȃ) 1. pri starih Grkih in Rimljanih plošča za mehanično računanje: število kamenčkov v vsakem žlebičku abaka 2. um. krovna plošča nad kapitelom stebra ♪
  16.      abalienacíjski  -a -o prid. (ȋ) redko alienacijski: abalienacijski proces v kapitalistični proizvodnji ♪
  17.      abdicírati  -am dov. in nedov. (ȋ) odpovedati se kakemu položaju, zlasti vladarski oblasti, odstopiti: Edvard VIII. je abdiciral v korist svojega brata ♪
  18.      abecédnik  -a m (ẹ̑) raba peša učbenik za začetni pouk branja in pisanja, prvo berilo: kupiti otroku abecednik; brati iz abecednika ♪
  19.      abituriènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) absolvent srednje šole pred zaključnim izpitom ali po njem: abiturienti novomeške gimnazije ♪
  20.      absínt  -a m (ȋ) močna žgana pijača iz pelina in janeža: piti absint; čaša absinta ♪
  21.      acidóza  -e ž (ọ̑) med. zastrupitev s kislimi snovmi: umreti za acidozo ♪
  22.      adjúnkt  -a m (ȗ) nekdaj pisarniški uslužbenec po končani pripravniški dobi in opravljenem strokovnem izpitu, pristav: gozdarski, sodni adjunkt ♪
  23.      aglutinírati  -am dov. in nedov. (ȋ) med. sprijeti, zlepiti: serum aglutinira eritrocite / celice aglutinirajo se sprimejo, zlepijo ♪
  24.      akcíjski  in ákcijski -a -o prid. (ȋ; á) delniški: akcijski kapital; akcijska družba ♪
  25.      akrabòlt  medm. (ȍ) pog. izraža podkrepitev trditve: akrabolt, ta pa zna! ♪

   201 226 251 276 301 326 351 376 401 426  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA