Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

PETN (9-33)



  1.      petnájststo  in pétnajststo štev. neskl. (á; ẹ̑) navadno v letnicah izraža število ali številko tisoč petsto [1.500]: Dalmatinova Biblija je izšla leta petnajststo štiriinosemdeset
  2.      pêtnica  in pétnica -e ž (; ẹ̑) anat. največja kost v nartu: petnica in skočnica
  3.      bosopétnik  -a m (ẹ̑) ekspr. bos človek, navadno otrok: bosopetniki in kratkohlačniki
  4.      brezpétnik  tudi brezpêtnik -a m (ẹ̑; ) nav. mn. obuvalo brez pet: natakniti brezpetnike; klobučevinasti, ponošeni brezpetniki
  5.      cepétniti  -em in cepêtniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ) slišno udariti z nogami ob tla: zajec je napel ušesa in jezno cepetnil po snegu
  6.      dopétnica  in dopêtnica -e ž (ẹ̑; ) redko, rabi se samostojno ali kot prilastek dopetača, dopetnik: srajca dopetnica
  7.      dopétnik  in dopêtnik -a m (ẹ̑; ) ekspr., rabi se samostojno ali kot prilastek oblačilo, ki sega do pet: ogrnil si je dopetnik; kožuh dopetnik
  8.      napetnájstiti  -im dov.) ekspr. prevarati, ogoljufati: pri kupčiji so ga zelo napetnajstili; napetnajstil ga je za precejšnjo vsoto
  9.      napétnik  -a m (ẹ̑) obrt. tanjša ploščica, navadno iz gume, plastike, ki se pritrdi na peto čevlja: zamenjati napetnike
  10.      opetnájstiti  -im dov.) ekspr. ogoljufati, prevarati: pri kupčiji so ga opetnajstili / opetnajstili so jo za delež
  11.      opétnica  -e ž (ẹ̑) redko opetnik: opetnica se tesno prilega nogi ♦ obrt. zgornje usnje petnega dela obuvala
  12.      opétnik  -a m (ẹ̑) zadnji zgornji del obuvala: trdi, visoki opetniki; peta in opetnik ♦ obrt. močnejši del petnega dela obuvala med zgornjim usnjem in podlogo
  13.      podpétnik  -a m (ẹ̑) obrt. vsaka od navadno usnjenih ploščic, ki sestavljajo peto: izdelovati podpetnike // nar. peta: čevelj z visokim podpetnikom
  14.      pošepétniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) šepetajoč reči, povedati: pošepetniti na uho, v uho / nekdo je učencu pošepetnil odgovor prišepnil
  15.      povzpétnik  -a m (ẹ̑) knjiž. kdor se iz nižjih družbenih slojev hitro, brezobzirno povzpne med višje; parveni: podeželski povzpetnik je bil v svojem pohlepu neustavljiv
  16.      prepetnájstiti  -im dov.) ekspr. ogoljufati, prevarati: poskušali so ga prepetnajstiti; prepetnajstili so ga pri kupčiji
  17.      repetníca  -e ž (í) nav. mn., star. perutnica: golob je razprostrl repetnice; mahati, udarjati z repetnicami
  18.      repetníčka  -e ž (í) nav. mn., star. perutnička: ptič je razprostrl repetničke in odletel
  19.      strahopétn  -a m (ẹ̑) ekspr. strahopeten človek: očitali so mu, da je velik strahopetnež in slabič
  20.      strahopétnica  -e ž (ẹ̑) ekspr. strahopetna ženska: bila bi strahopetnica, če ne bi sprejela povabila
  21.      strahopétnik  -a m (ẹ̑) ekspr. strahopeten človek: umik strahopetnikov in omahljivcev
  22.      strahopétnost  -i ž (ẹ́) lastnost strahopetnega človeka: zavedati se strahopetnosti; očitati komu strahopetnost; storiti kaj iz strahopetnosti / strahopetnost dejanja
  23.      šepétniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) šepniti: šepetniti na uho, v uho / pazi nase, mu je šepetnila
  24.      šklepétniti  -em in šklepêtniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ) ekspr. dati kratek, odsekan glas ob udarcu enega dela ob drugega a) zaradi slabega prileganja, slabe pritrjenosti: ob poku so vsa okna šklepetnila b) zaradi drgetanja: zobje so mu glasno šklepetnili c) zaradi udarca, delovanja sploh: šklepetnil je zapirač puške / pod nogami mu je šklepetnila pločevina
  25.      tapétnica  -e ž (ẹ̑) ženska oblika od tapetnik: dati preobleči stole tapetnici

   1 9 34 59 84 109 134  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA