Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

PETN (26-50)



  1.      repetníčka  -e ž (í) nav. mn., star. perutnička: ptič je razprostrl repetničke in odletel
  2.      strahopétn  -a m (ẹ̑) ekspr. strahopeten človek: očitali so mu, da je velik strahopetnež in slabič
  3.      strahopétnica  -e ž (ẹ̑) ekspr. strahopetna ženska: bila bi strahopetnica, če ne bi sprejela povabila
  4.      strahopétnik  -a m (ẹ̑) ekspr. strahopeten človek: umik strahopetnikov in omahljivcev
  5.      strahopétnost  -i ž (ẹ́) lastnost strahopetnega človeka: zavedati se strahopetnosti; očitati komu strahopetnost; storiti kaj iz strahopetnosti / strahopetnost dejanja
  6.      šepétniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) šepniti: šepetniti na uho, v uho / pazi nase, mu je šepetnila
  7.      šklepétniti  -em in šklepêtniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ) ekspr. dati kratek, odsekan glas ob udarcu enega dela ob drugega a) zaradi slabega prileganja, slabe pritrjenosti: ob poku so vsa okna šklepetnila b) zaradi drgetanja: zobje so mu glasno šklepetnili c) zaradi udarca, delovanja sploh: šklepetnil je zapirač puške / pod nogami mu je šklepetnila pločevina
  8.      tapétnica  -e ž (ẹ̑) ženska oblika od tapetnik: dati preobleči stole tapetnici
  9.      tapétnik  -a m (ẹ̑) kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem in popravljanjem oblazinjenega pohištva, žimnic: najeti tapetnika; učiti se za tapetnika
  10.      tapétniški  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na tapetnike ali tapetništvo: tapetniški izdelki / tapetniški žebelj; tapetniška šivanka; tapetniško blago, usnje / tapetniški tehnik
  11.      tapétništvo  -a s (ẹ̑) obrt za izdelovanje in popravljanje oblazinjenega pohištva, žimnic: ukvarjati se s tapetništvom
  12.      visokopétnik  tudi visokopêtnik -a m (ẹ̑; ) nav. mn., knjiž. obuvalo z visoko peto: nosila je črne visokopetnike
  13.      zapétnik  -a m (ẹ̑) redko opetnik: visok zapetnik
  14.      zašepétniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) šepniti: zašepetniti besedo; proseče zašepetniti
  15.      Ahílov  -a -o prid. () nanašajoč se na Ahila: Ahilov ščit ∙ to je njegova Ahilova peta slabost, napaka, ki jo nasprotnik lahko izkoristi proti njemuanat. Ahilova kita kita, ki veže stegnenico s petnico
  16.      bombírati  -am dov. in nedov. () teh. izbočiti ali zaobliti površino: bombirati pločevino; tapetnik bombira stol; nepreh. konzerva bombira zaradi strupenih plinov se ji izbočita dno in pokrov bombíran -a -o: bombirana konzerva; bombirano dno kotla
  17.      brezpéten  in brezpêten -tna -o prid. (ẹ̑; ē) ki je brez pete, pet: brezpetni čevlji
  18.      cha-cha-chá  tudi čačačá tudi cha-chá [čača(ča)] m neskl. () ples v štiričetrtinskem taktu, po izvoru iz Južne Amerike: nauči me cha-cha-cha // skladba za ta ples: jazz je zaigral cha-cha-cha; petnajst minut za ljubitelje cha-cha-cha
  19.      časóven  -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na čas: oddajanje signalov v enakomernih časovnih presledkih; časovna (merska) enota; krajevna in časovna oddaljenost; med dogodkoma je precejšnja časovna razlika; daljše časovno obdobje / nekaj so jih obsodili na smrt, ostale pa na časovne kazni do petnajst let zapora / tekmovalec ni izkoristil velike časovne prednosti / časovna opredelitev najdbe / kljub časovni stiski je organizacija prireditve uspela / tej risarski konstrukciji manjka predvsem časovna dimenzija / tekst ni vezan na ozek nacionalen in časoven okvir; nerazumljivost umetnine zaradi časovne vezanosti ◊ ekon. časovna mezda mezda, ki se obračunava po trajanju dela; elektr. časovni števec priprava za merjenje časa odjemanja električne energije; časovno stikalo avtomatska priprava, ki vključi stroj ob določenem času; fot. časovna osvetlitev osvetlitev, ki je daljša od ene sekunde; lingv. časovni rodilnik rodilnik v funkciji prislovnega določila časa časóvno prisl.: časovno omejen pojav; časovno pogojena satira
  20.      čúk  -a m (ū) 1. majhna nočna ptica, podobna sovi: čuk čuka, se oglaša, skovika; gleda kakor čuk jezno, neprijazno 2. ekspr. čuden, nekoliko omejen človek: pa si res čuk; ti čuk stari / glej ga čuka, že spet meče kamenje 3. star. zlatnik, goldinar: posodi mi petnajst čukov
  21.      dêrbi  tudi dêrby -ja [-bi] m () 1. dirka plemenskih jahalnih ali kasaških konj, ki se prireja enkrat letno: na letošnjem derbiju je zmagala kobila Rožica; jahalni, kasaški derbi 2. odločilno tekmovanje med starima (športnima) tekmecema, zlasti krajevnima: finalni, krajevni derbi; rezultat derbija / v derbiju kola se je šahovska partija končala neodločeno; neskl. pril.: derbi srečanje, tekma ♦ obl. derbi vzorec luknjičast vzorec na kapici in ob opetniku športnega čevlja
  22.      díhniti  -em dov.) 1. zajeti zrak v pljuča in ga iz njih iztisniti: odrasel človek dihne približno petnajstkrat v minuti; na hitro dihniti; ekspr. še dihniti si ni upal, da ne bi kaj preslišal 2. z odprtimi usti rahlo iztisniti zrak: dihniti v šipo; dihnil je vame ∙ ekspr. besedo je komaj dihnil zelo tiho izgovoril // preh., ekspr. dati, vdihniti: rdečim streham je jutro dihnilo moder blesk; sonce dihne v naravo novo življenje 3. ekspr. rahlo zapihati, zapihljati: topel veter je dihnil z juga; v obraz mu je dihnila zatohla sapa; pren. lepota večera je dihnila v njegovo srce; groza ji je dihnila v dušo
  23.      dogotovíti  -ím dov., dogotóvil ( í) raba peša dodelati, dokončati: cerkev so dogotovili v petnajstem stoletju; močno se je utrudil, preden je dogotovil delo; dogotoviti razpravo dogotovljèn -êna -o: rokopis je že dogotovljen; ladja je dogotovljena
  24.      dopéten  in dopêten -tna -o prid. (ẹ̑; ē) ki sega do pet: zavil se je v dolg dopeten plašč; dopetna halja, srajca; dopetno krilo
  25.      enakovréden  -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) po vrednosti enak drugemu: prevod ni enakovreden izvirniku; vidva sta si enakovredna; nogometna igra je bila enakovredna le prvih petnajst minut; ta šola je enakovredna z drugimi strokovnimi šolami; soseda ima za sebi enakovrednega / križišče enakovrednih cest cest iste kategorije enakovrédno prisl.: na turnirju sta se prvo polovico kola borila enakovredno; sam.: vrni mi to ali pa mi daj kaj enakovrednega

   1 26 51 76 101 126 151  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA