Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Oval (13-37)

13.      dokazoválen  -lna -o prid. (ȃ) s katerim se dokazuje: dokazovalni postopek ♪
14.      dolgovalóven  -vna -o [u̯g] prid. (ọ̑) fiz. ki ima dolgo valovno dolžino: dolgovalovni žarki; dolgovalovna svetloba // rad. ki deluje na dolgih valovih: dolgovalovni oddajnik, sprejemnik ♪
15.      domovalíšče  -a s (í) knjiž., redko dom, bivališče: hiša je postala domovališče slikarjev ♪
16.      dopisoválec  -lca [u̯c] m (ȃ) 1. redko kdor poklicno opravlja dopisovanje; korespondent: dopisovalec v podjetju 2. star. dopisnik: bil je dopisovalec tujih listov / tako mi svetujejo moji dopisovalci ♪
17.      dopisoválka  -e [u̯k] ž (ȃ) 1. redko ženska, ki poklicno opravlja dopisovanje; korespondentka: dopisovalka za tuje jezike 2. redko ženska, ki (si) dopisuje; dopisnica: pismo mlade dopisovalke objavljamo v celoti / prijatelji se jezijo nanjo, češ da je slaba dopisovalka ♪
18.      dvóvalénten  -tna -o prid. (ọ̑-ẹ̑) kem. ki lahko veže dva atoma vodika ali enakovredno količino drugega elementa ali jih zamenja v spojini: dvovalentno železo ♪
19.      dvóvaléntnost  -i ž (ọ̑-ẹ̑) kem. lastnost, značilnost dvovalentnega: dvovalentnost elementa ♪
20.      dvóváljen  -jna -o prid. (ọ̑-ȃ) strojn. ki ima dva valja: dvovaljni motor; dvovaljni parni stroj ♪
21.      ênovalénten  -tna -o prid. (ē-ẹ̑) kem. ki lahko veže en atom vodika ali enakovredno količino drugega elementa ali ju zamenja v spojini: enovalentni alkohol; enovalentni atomi, radikali ♪
22.      gladoválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) knjiž. kdor protestno odklanja hrano z namenom izsiliti izpolnitev postavljenih zahtev: zahteve gladovalcev ♪
23.      glaskoválen  -lna -o prid. (ȃ) šol., v zvezi glaskovalna metoda metoda pri pouku branja, po kateri se najprej berejo posamezni glasovi, nato pa vežejo v besedo ♪
24.      glasoválec  -lca [u̯c] m (ȃ) kdor glasuje: za predlog se je izrekla večina glasovalcev ♪
25.      glasoválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na glasovanje: glasovalna pravica / glasovalne skrinjice so bile polne glasovnic; glasovalni listek glasovnica / publ., nav. slabš. glasovalni stroj vse, kar v zvezi z volitvami, glasovanjem dela kaka skupina za svojo zmago ♪
26.      glasoválka  -e [u̯k] ž (ȃ) ženska, ki glasuje ♪
27.      gospodoválec  -lca [u̯c] m (ȃ) kdor gospoduje: našo zemljo so izkoriščali tuji gospodovalci ♪
28.      gospodoválen  -lna -o prid. (ȃ) ki (rad) gospoduje, ukazuje: gospodovalni ljudje; preveč gospodovalen je proti njej / govoril je z gospodovalnim glasom; ima gospodovalen odnos do drugih; že njena hoja je gospodovalna gospodoválno prisl.: gospodovalno nastopati ♪
29.      gospodoválka  -e [u̯k] ž (ȃ) ženska oblika od gospodovalec ♪
30.      gospodoválnost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost gospodovalnega človeka: odbil jo je s svojo gospodovalnostjo ♪
31.      imenoválec  -lca [lc in u̯c] m (ȃ) 1. mat. število pod ulomkovo črto: pomnožiti števec in imenovalec z istim številom / skupni imenovalec ki je skupen več ulomkom 2. publ., v zvezi skupni imenovalec kar kaj povezuje, druži: njegovemu pripovedovanju manjka skupni imenovalec / dati kaj pod skupni imenovalec ∙ publ. najti skupni imenovalec imeti, doseči enako mnenje o kaki stvari, vprašanju ♪
32.      imenoválnik  -a m (ȃ) lingv. prvi sklon: naglas na istem zlogu imenovalnika in rodilnika ♪
33.      imenoválniški  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na imenovalnik: imenovalniška oblika imena ♪
34.      izčrpoválen  -lna -o prid. (ȃ) knjiž. ki izčrpava, slabi: izčrpovalna vojna ♪
35.      izdeloválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor kaj izdeluje: izdelovalec copat, glavnikov, orodja ♪
36.      izdeloválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na izdelovanje: izdelovalni postopek / izdelovalni stroški / izdelovalni material ♪
37.      izdeloválka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od izdelovalec: izdelovalka oblek ♪

   1 13 38 63 88 113 138 163 188 213