Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Oslo (201-225)
- alumnát -a m (ȃ) zastar. bogoslovje, semenišče: po maturi je šel v alumnat ♪
- amaterízem -zma m (ȋ) ukvarjanje s čim iz veselja; nepoklicna dejavnost, ljubiteljstvo: dramski, glasbeni amaterizem; profesionalizem in amaterizem // slabš. nestrokovno, površno opravljanje kakega dela: jugoslovanska kinematografija se je otresla banalnega amaterizma ♪
- ambasáda -e ž (ȃ) najvišje diplomatsko predstavništvo kake države v tuji državi, veleposlaništvo: sovjetska ambasada v Rimu / udeležiti se sprejema na ambasadi // poslopje tega predstavništva: obnoviti pročelje ambasade ♪
- ambasádor -ja m (ȃ) najvišji diplomatski predstavnik kake države v tuji državi, veleposlanik: jugoslovanski ambasador v Londonu; pren. ta pevski zbor je ambasador naše kulture v tujini ♪
- amêriški -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na Američane ali Ameriko: govoriti angleško z ameriškim naglasom; ameriška celina; razstavljalo bo več evropskih, azijskih in ameriških držav / ameriški barvni film Gusarji; ameriški zunanji minister; ameriška vlada / ameriški Slovenci; umrl je naš stric, ameriški povratnik ki se je vrnil iz Amerike ◊ agr. ameriška trta trta, na katero se cepi žlahtna evropska trta; bot. ameriški lešnik nizka tropska rastlina ali njen sad, ki dozori v zemlji; kikiriki; fin. ameriški žurnal poslovna knjiga, ki v knjigovodstvu združuje dnevnik in glavno knjigo; vet. ameriški kasač; zool. ameriški kapar majhna zajedavska žuželka, ki sesa rastlinske sokove in je posebno škodljiva sadnemu drevju, Aspidiotus perniciosus; ameriška postrv postrv z rdečkasto progo vzdolž telesa; šarenka ♪
- anarhíja -e ž (ȋ) stanje brez reda, brez organiziranosti, neurejenost: v bataljonu je vladala popolna anarhija; v poeziji je prišlo do anarhije; tako poslovanje vodi v anarhijo / ekspr. kakšna anarhija je v tej hiši nered, zmeda // nenačrtno delo ali poslovanje: anarhija v proizvodnji ◊ polit. stanje v državi brez prave oblasti; brezvladje, brezpravnost ♪
- angléški -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Angleže ali Anglijo: angleški jezik; angleška literatura / angleški film; angleški utežni sistem; pokrajino je zasedla angleško-ameriška armada / angleški valček počasen ples v tričetrtinskem taktu; v nekaterih podjetjih so uvedli angleško soboto dela prosto soboto; angleška trava nizka, gosto rastoča trava za gojene trate; angleško stranišče stranišče na izplakovanje s tekočo vodo ◊ adm. angleška oblika poslovnih pisem oblika, pri kateri je vsaka vrstica enako oddaljena od levega roba; fiz. angleški palec ali angleška cola dolžinska mera, 2,54 cm; gastr. angleški zajtrk zajtrk z mesno ali jajčno jedjo in toplo pijačo; les. angleški predal predal z nižjo sprednjo stranico; med. angleška bolezen rahitis; muz. angleški rog altovska oboa; vet. angleški konj križanec angleškega polnokrvnega konja z lahkim konjem
katerekoli pasme; vrtn. angleški park park, urejen tako, da ohranja naravni videz pokrajine angléško prisl.: govoriti (po) angleško; angleško rdeča barva rjavo rdeča ♪
- antánta -e ž (ȃ) zgod., navadno v zvezi velika antanta zveza Anglije, Francije in Rusije pred prvo svetovno vojno: sile antante; boriti se na strani antante / mala antanta zveza med Čehoslovaško, Jugoslavijo in Romunijo po prvi svetovni vojni ♪
- antologíja -e ž (ȋ) zbornik najboljših stvaritev, zlasti leposlovnih, cvetnik: obsežna antologija; antologija slovenske lirike ♪
- apostólski -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na apostole: apostolski časi / delovati z apostolsko gorečnostjo / apostolska vera molitev, ki obsega dvanajst temeljnih členov katoliške veroizpovedi; Apostolska dela knjiga svetega pisma, ki opisuje zgodovino prve Cerkve 2. rel. nanašajoč se na papeža, apostolski sedež: apostolski blagoslov / apostolski administrator upravitelj apostolske administrature; apostolski delegat papežev odposlanec za nadziranje cerkvenega življenja v državah, ki nimajo diplomatskih zvez z apostolskim sedežem; apostolski sedež papež, rimske kongregacije, sodišča in uradi skupaj; apostolska nunciatura stalno papeško poslaništvo za nadziranje cerkvenega življenja v državah, ki imajo diplomatske zveze z apostolskim sedežem ♪
- aranžmá -ja m (ȃ) 1. dogovor, sporazum, zlasti v gospodarskem poslovanju ali turizmu: podpisati, skleniti aranžma; kreditni aranžma; aranžma potovalnih agencij; aranžma s Francijo o kreditu 150 milijonov dolarjev 2. estetska, skladna ureditev, okrasitev: arhitekt je z okusnim aranžmajem pričaral toplo razpoloženje; izložbeni aranžma 3. muz. priredba skladbe za drugačno instrumentalno ali vokalno zasedbo: napisati aranžma za skladbo; pesem v aranžmaju našega znanega skladatelja ◊ gled. razporeditev igralcev v prostoru in določitev gibanja ♪
- arheologíja -e ž (ȋ) znanost, ki na osnovi izkopanin proučuje življenje in kulturo starih narodov: zanimati se za arheologijo / antična, staroslovanska arheologija ♪
- aristárh -a m (ȃ) knjiž. strog kritik, zlasti v jezikoslovju: naši takratni aristarhi ♪
- armáda -e ž (ȃ) 1. nav. ed. oborožene sile države, vojska: stopiti v armado; zlom Napoleonove armade / Jugoslovanska ljudska armada; Rdeča armada sovjetska 2. največja vojaška operativna enota: četrta armada 3. ekspr., z rodilnikom velika množica: armada brezposelnih, reporterjev / cela armada steklenic ◊ soc. industrijska rezervna armada brezposelni delavci; voj. armada kopenska vojska ♪
- ármija -e ž (á) nav. ed., publ. oborožene sile države; armada: stopiti v armijo ♦ voj. general armije čin v Jugoslovanski ljudski armadi, za stopnjo nižji od generala ♪
- aspergíl -a m (ȋ) rel. priprava za kropljenje z blagoslovljeno vodo; kropilo: kovinski aspergil ♪
- astronóm -a m (ọ̑) strokovnjak za astronomijo; zvezdoslovec, zvezdoznanec ♪
- astronomíja -e ž (ȋ) znanost, ki raziskuje nebesna telesa; zvezdoslovje, zvezdoznanstvo: dognanja astronomije ♦ astr. sferna astronomija ki se ukvarja z določanjem prave in navidezne lege nebesnih teles ♪
- astronómka -e ž (ọ̑) strokovnjakinja za astronomijo; zvezdoslovka, zvezdoznanka: ugotovitev sovjetske astronomke ♪
- astronómski -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na astronome ali astronomijo, zvezdosloven: astronomski observatorij; astronomska opazovanja / astronomska navigacija veda o določanju položaja ladje, letala z opazovanjem nebesnih teles ♦ astr. astronomska enota povprečna razdalja Zemlje od Sonca; astronomska jesen doba od jesenskega enakonočja do zimskega sončnega obrata; astronomska širina kotna razdalja nebesnega telesa od ekliptike; fiz. astronomski daljnogled 2. ekspr., navadno v zvezi s cena, številka zelo visok, pretiran: v tej restavraciji so astronomske cene; stroški so dosegli že astronomske številke ♪
- atašé -ja m (ẹ̑) član diplomatskega predstavništva kot strokovnjak za določeno področje: bil je ataše pri italijanskem poslaništvu v Moskvi; kulturni, trgovinski, vojaški ataše; ataše češkoslovaškega poslaništva ♪
- aviácija -e ž (á) dejavnost, ki je v zvezi z letenjem z letali; letalstvo: civilna aviacija / na gorskem reševalnem tečaju je sodelovala tudi aviacija / odločil se je za aviacijo letalski poklic // voj. rod vojske, določen za tako dejavnost: jugoslovanska aviacija in mornarica; oficir pri aviaciji ♪
- ávla -e ž (ȃ) velika veža v javnih poslopjih: proslava je bila v šolski avli; seznam novincev je objavljen v univerzitetni avli; avla gledališča, kina, postaje ♦ arhit. dvoriščni prostor pred antičnimi stavbami; prostor pred glavnim vhodom starokrščanskih bazilik ♪
- avtomatizírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. uvesti avtomate, opremiti z avtomati: avtomatizirati telefonski promet; v tovarni so večino strojev avtomatizirali; proizvodnja nekaterih predmetov se je že zelo avtomatizirala / avtomatizirati poslovanje 2. s ponavljanjem povzročiti, da kaj poteka brez sodelovanja volje, zavesti: avtomatizirati gibe / skakalec naj pazi, da napake ne bo avtomatiziral avtomatizíran -a -o: avtomatizirana bencinska črpalka; postavili so nove avtomatizirane naprave ♪
- bajonét -a m (ẹ̑) vojaško bodalo: prebosti z bajonetom; bajoneti na puškah so se zabliskali; vojaki z nasajenimi bajoneti; pren. Na njenih [bivše jugoslovanske armade] bajonetih je slonela protiljudska stavba stare Jugoslavije (B. Kidrič) ♪
76 101 126 151 176 201 226 251 276 301