Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Oslo (101-125)



  1.      posloválnica  -e ž () poslovna enota določene delovne organizacije: odpreti novo poslovalnico; to blago imajo samo v dveh svojih poslovalnicah; šef poslovalnice / turistična poslovalnica
  2.      poslovániti  -im dov.) narediti kaj slovansko: poslovaniti srednjo Evropo / priseljence so sčasoma poslovanili / poslovaniti ime
  3.      poslovánje  -a s () glagolnik od poslovati: izboljšati poslovanje; nepravilno, redno poslovanje; uspešno poslovanje; poslovanje državnih organov, podjetja; obseg poslovanja; stroški poslovanja / blagajniško, denarno, materialno poslovanje
  4.      poslováti  -újem nedov.) 1. opravljati delo v zvezi z nalogami, obveznostmi, za katere je kdo pristojen, zadolžen: agencija, podjetje posluje; ta pošta posluje v avtomobilu; formalistično, malomarno, počasi poslovati; vsaka poslovalnica posluje samostojno / poslovati v slovenskem jeziku / upravni odbor posluje samo na sejah // s prislovnim določilom s takim delom pridobivati materialne dobrine: podjetje dobro, uspešno posluje / poslovati z izgubo // biti v delovnem stanju: banka posluje od sedmih naprej; knjižnica posluje vsak dan; ta urad več ne posluje / trenutno posluje v hotelu samo bife 2. zastar. delovati: vsi deli telesa mu dobro poslujejo
  5.      poslóven  -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na poslovanje: poslovni pogovori; poslovni uspeh; poslovno sodelovanje / poslovni dogodek; poslovni stroški / poslovna tajnost / poslovni partner, prijatelj / poslovni vlak posebni ekspresni vlak za poslovne ljudi / poslovni prostori; poslovna četrt; zgraditi poslovno središče / poslovna enota / poslovni ljudje; poslovna dejavnost ∙ publ. do njih je vselej zelo posloven uraden, zadržan // nav. ekspr. značilen za poslovne ljudi: poslovno govorjenje, ravnanje ◊ adm. poslovno pismo stenografija, ki omogoča zapis do osemdeset besed na minuto; ekon. poslovni sklad del dohodka, ki ostaja v podjetju kot vir financiranja poslovne dejavnosti; poslovno leto leto, ki se začne z novim porastom gospodarske in poslovne aktivnosti in se konča v mrtvi sezoni; fin. poslovna knjiga knjiga za evidenco poslovnih dogodkov; jur. poslovna sposobnost sposobnost samostojno sklepati pravne posle poslóvno prisl.: v Ljubljano je prišel samo poslovno; poslovno hladen izraz na obrazu
  6.      poslovenítelj  -a m () knjiž., redko prevajalec v slovenski jezik: poslovenitelj drame je naš znani prevajalec
  7.      poslovenítev  -tve ž () glagolnik od posloveniti: odlična poslovenitev romana / drama v poslovenitvi znanega prevajalca / izdajati poslovenitve
  8.      poslovéniti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. narediti kaj slovensko: posloveniti sosednje prebivalce; priseljenci so se kmalu poslovenili / glasovno posloveniti besede tujega izvora 2. prevesti v slovenski jezik: knjigo je poslovenil Vladimir Levstik poslovénjen -a -o: njegova žena je poslovenjena Čehinja
  9.      poslovénjati  -am nedov. (ẹ́) redko sloveniti: poslovenja dva romana hkrati
  10.      poslovénjenje  -a s (ẹ̑) glagolnik od posloveniti: zavzemali so se za poslovenjenje našega šolstva / lotil se je poslovenjenja knjige
  11.      poslóvica  -e ž (ọ̑) zastar. rek, pregovor: to je njegova poslovica / narodne poslovice
  12.      poslovílen  -lna -o prid. () ki je, se dogaja ob slovesu: prirediti poslovilni koncert; udeležiti se poslovilnega kosila, sprejema / imeti poslovilni govor ob odprtem grobu; poslovilna pisma na smrt obsojenih
  13.      poslovílo  -a s (í) zastar. 1. slovo: sprejeli so ga prijazno in tudi poslovilo je bilo prisrčno 2. poslovilne besede, poslovilno pismo: izročil jim je njegovo poslovilo
  14.      poslovíti se  -ím se dov., poslóvil se ( í) 1. pozdraviti se pri odhodu, navadno tudi s stiskom roke: odšel je, ne da bi se bil poslovil; posloviti se od domačih, prijateljev; nato se je poslovil tudi z njo od nje / pri sosedovih se je že poslovil // nav. ekspr. ločiti se, oditi: ni se še poslovil; za nekaj časa se bom moral posloviti; poslovil se je za dva meseca 2. ekspr., v zvezi z od nehati uporabljati, uživati: posloviti se od zastarelih prostorov / voznik se je moral za več mesecev posloviti od vozniškega dovoljenja 3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža prenehanje obstajanja: mladost se je poslovila / tudi zadnje upanje se je poslovilo / zima se je že poslovila ● ekspr. takrat se je za vedno poslovil od domačega kraja je odšel, odpotoval drugam; ekspr. tiho se je poslovil od nas v osmrtnicah umrl je; star. poslovil se je od sveta umrl je; publ. s tem porazom se je ekipa poslovila od prvega mesta je izgubila možnosti za dosego prvega mesta
  15.      poslóvnež  -a m (ọ̑) ekspr. poslovni človek: podjetje je obiskala skupina tujih poslovnežev
  16.      poslóvnik  -a m (ọ̑) pravila, določila o organiziranosti in poslovanju delovne organizacije, določenega organa: imeti, predpisati poslovnik / sprejeti poslovnik / skupščinski poslovnik; poslovnik zborov / delati po poslovniku; s poslovnikom določeno število delegatov ♦ jur. poslovnik za redna sodišča
  17.      poslóvnost  -i ž (ọ̄) 1. sposobnost za poslovanje: povečati, razvijati poslovnost bank; zakoni so sprostili poslovnost; slaba poslovnost v elektrogospodarstvu // poslovanje: neuspešna poslovnost; vprašanje poslovnosti tega podjetja je živo že nekaj časa 2. nav. ekspr. lastnost, značilnost poslovnega: v njenem vabilu je bilo nekaj poslovnosti; praktičnost in poslovnost
  18.      poslovóden  -dna -o prid. (ọ̄) navadno v zvezi poslovodni organ organ v organizaciji združenega dela, ki vodi njeno poslovanje, organizira delo, izvršuje sklepe delavskega sveta: razrešitev poslovodnega organa / individualni, kolegijski poslovodni organ
  19.      poslovódja  -e tudi -a m (ọ̑) vodja manjše trgovine: postal je poslovodja; poslovodja in blagajničarka
  20.      poslovódkinja  -e ž (ọ̑) ženska oblika od poslovodja: dobili so novo poslovodkinjo / poslovodkinja trgovine
  21.      poslovódski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na poslovodje: poslovodska opravila / poslovodska šola
  22.      poslovódstvo  -a s (ọ̑) 1. opravljanje poslovodskih poslov: prevzeti poslovodstvo // pisarna poslovodje: iti v poslovodstvo 2. žarg. poslovodni organ: sklep poslovodstva
  23.      potresoslóvje  -a s (ọ̑) veda o potresih; seizmologija: potresoslovju je posvetil veliko let
  24.      pravoslóvec  -vca m (ọ̑) zastar. pravnik: profesorji in pravoslovci / pravoslovec prvega letnika slušatelj prava
  25.      pravoslóven  -vna -o prid. (ọ̑) zastar. praven: pravoslovni študij / pravoslovna fakulteta

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA