Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ogljik (128)

1.      ogljík  -a m (ȋ) kem. element, ki nastopa v obliki diamanta, grafita ali saj, C: atomi ogljika; ogljik, kisik in dušik ♪
2.      ogljíkov  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ogljik: ogljikove spojine / ogljikov dioksid; ogljikov hidrat organska spojina ogljika z vodikom in kisikom, ki sta v takem razmerju kot v vodi; ogljikov monoksid strupen plin brez barve, vonja in okusa, ki nastane pri nepopolni oksidaciji ogljika; ogljikova kislina ♪
3.      ogljikovodík  -a m (ȋ) nav. mn., kem. spojina ogljika in vodika: ogljikovodiki in ogljikovi hidrati / nasičeni ogljikovodik spojina ogljika in vodika, v kateri so ogljikovi atomi med seboj vezani z eno vezjo; nenasičeni ogljikovodik spojina ogljika in vodika, v kateri so ogljikovi atomi med seboj vezani z dvema ali tremi vezmi ♪
4.      ogljikovodíkov  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ogljikovodik: ogljikovodikove spojine ♪
5.      absorbíranje  -a s (ȋ) glagolnik od absorbirati: absorbiranje ogljikovega dioksida ♪
6.      àcíkličen  -čna -o prid. (ȁ-í) ki se ne pojavlja v ciklih: aciklični pojavi ♦ kem. aciklične spojine spojine z ogljikovimi atomi, razporejenimi v odprti verigi ♪
7.      alifátski  -a -o prid. (ȃ) kem. ki ima ogljikove atome razporejene v odprti verigi: alifatski amin; alifatske spojine ♪
8.      alkohól  -a m (ọ̑) brezbarvna hlapljiva tekočina ostrega duha in pekočega okusa: sok vsebuje tudi nekaj alkohola; konzervirati, raztopiti v alkoholu / ugotavljati odstotek alkohola v krvi ♦ kem. alkohol alifatska spojina z eno ali več hidroksilnimi skupinami, vezanimi na ogljikove atome; etilni alkohol etanol, etilalkohol; metilni alkohol metanol, metilalkohol; primarni alkohol alkohol, ki z oksidacijo lahko preide v aldehid // alkoholna pijača: zdržati se alkohola; biti vdan alkoholu; ta človek prenese velike količine alkohola ♪
9.      alkohólen  -lna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na alkohol: alkoholni aperitiv; alkoholne pijače / alkoholni sen; alkoholne blodnje ♦ jur. alkoholna kriminaliteta; kem. alkoholno vrenje pretvorba sladkorja s kvasovkami v etanol in ogljikovo kislino; med. alkoholni bledež; alkoholna intoksikacija ♪
10.      alotrópen  -pna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na alotropijo: alotropne oblike ogljika ♪
11.      alotropíja  -e ž (ȋ) kem. lastnost kakega elementa, da ima več fizikalno različnih oblik: alotropija ogljika ♪
12.      amíl  -a m (ȋ) kem. alifatski radikal s petimi ogljikovimi atomi ♪
13.      amílalkohól  -a m (ȋ-ọ̑) kem. enovalenten alkohol s petimi ogljikovimi atomi: uporaba amilalkohola ♪
14.      amín  -a m (ȋ) kem. spojina, dobljena z nadomestitvijo vodikovega atoma v amoniaku z ostankom ogljikovodika: alifatski amini ♪
15.      anorgánski  -a -o prid. (ȃ) kem. nanašajoč se na spojine razen karbonatov, cianidov, ki ne vsebujejo ogljika: anorganska snov; anorganske baze, kisline / anorganska kemija kemija, ki proučuje anorganske spojine ♪
16.      antracén  -a m (ẹ̑) kem. trden aromatski ogljikovodik, dobljen iz premogovega katrana ♪
17.      benzén  -a m (ẹ̑) kem. osnovni aromatski ogljikovodik: derivati benzena ♪
18.      benzénov  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na benzen: benzenovi derivati; benzenov obroč geometrična oblika medsebojne povezave šestih ogljikovih atomov v molekuli benzena ♪
19.      bíkarbonát  -a m (ȋ-ȃ) kem. kisla sol ogljikove kisline; hidrogenkarbonat: amonijev, kalcijev bikarbonat; natrijev bikarbonat ♪
20.      bitúmen  -a tudi -mna m (ú) zmes naravnih ali industrijsko pridobljenih ogljikovodikovih spojin: pri gradnji cestišč uporabljajo bitumen; obliti zid z bitumenom / naravni bitumen zemeljska smola ♪
21.      bután  -a m (ȃ) plin, ki se uporablja za kuhanje in segrevanje: kuhati na butan; segrevati z butanom; kuhalnik na butan; jeklenka za butan ♦ kem. nasičen ogljikovodik, katerega molekula vsebuje štiri atome ogljika; neskl. pril.: butan plin ♪
22.      butanól  -a m (ọ̑) kem. alifatski alkohol s štirimi atomi ogljika ♪
23.      cementácija  -e ž (á) metal. 1. utrjevanje površine jekla z ogljikom pri visoki temperaturi: cementacija batnih svornikov 2. pridobivanje kovin iz raztopine njihovih soli z manj žlahtnimi kovinami ◊ petr. izločanje veziva okrog zrn ali drobcev kamnine ♪
24.      cementírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. prekrivati ali zalivati s cementno malto: cementirati tla // publ. delati kaj čvrsto, trdno: cementirati enotnost ljudstva 2. metal. utrjevati površino jekla z ogljikom pri visoki temperaturi: cementirati jeklene predmete 3. cimentirati: cementirati kozarec, sod cementíran -a -o: cementirano gnojišče; cementirana steklenica ♪
25.      cementít  -a m (ȋ) metal. spojina železa in ogljika, ki daje jeklu trdoto ♪

1 26 51 76 101 126