Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Odra (101-125)


  1.      čitálka  -e [tudi u̯k] ž (ȃ) zastar. bralka: knjiga je namenjena odraslim čitalkam / čitalka stare kneginje ♪
  2.      črnéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. postajati črn, temen: robidnice se debelijo in črnijo; žerjavica črni; nebo črni 2. knjiž. temno se odražati, kazati: na gričih črnijo gozdovi; med drevjem črni nizka hiša; preorane njive se črnijo med travniki ♪
  3.      čŕniti  -im in črníti -ím nedov. (ŕ; ȋ í) delati kaj črno, temno: črniti čevlje; črniti lase; črni si obrvi // raba peša slabo govoriti o kom, tožiti koga: povsod je črnila svojo sosedo; ob vsaki priliki ga črni pri nadzorniku čŕniti se in črníti se knjiž. temno se odražati, kazati: v daljavi se je črnila temna proga; skale se črnijo izpod snega ♪
  4.      čŕtež  -a m (ȓ) 1. knjiž. kar je narisano; risba, skica: narisal je črtež taborišča / črtež nazorno kaže razvoj manjšinskih šol / od ozadja se je izrazito odražal črtež njegove glave obris, kontura 2. zastar. idejni osnutek, načrt: naredil je natančen črtež za napad; pisatelj je prvotni črtež za roman spremenil ♪
  5.      dalekovídnost  -i ž (í) raba peša daljnovidnost: pregled je pokazal mnogo primerov dalekovidnosti / njegova modra dalekovidnost ♪
  6.      dáma  -e ž (á) 1. v meščanskem okolju, spoštljivo naslov za odraslo žensko: neka dama je prišla; dame so bile v dolgih večernih toaletah; mlada, stara dama; dama iz visoke družbe / kot nagovor: spoštovane dame; dame in gospodje / frizer za dame in gospode / dame volijo pri plesu za enega ali več plesov imajo pravico si same izbrati plesalca / dvorna dama v nekaterih državah naslov za žensko, ki ob posebnih priložnostih spremlja vladarico; prva dama naslov za žensko, ki po svojem položaju ali na področju svojega udejstvovanja presega vse druge 2. ekspr., navadno v povedni rabi, navadno s prilastkom ženska, ki zaradi odličnega vedenja in lepega videza vzbuja spoštovanje: človek v življenju redko sreča pravo damo; ona je resnična dama 3. igralna karta z žensko figuro: pikova, srčna dama 4. igra s črnimi in belimi ploščicami na damovnici: igrati damo 5. šah. šahovska figura, ki se giblje v vseh pravokotnih in diagonalnih smereh: vzeti trdnjavo z damo; vrednost dame ♪
  7.      déklica  -e ž (ẹ́) 1. oseba ženskega spola do pubertete: v razredu so same deklice; zgubila se je štiriletna deklica; drobna deklica s črnimi kitkami; prostori, telovadba za deklice / ima dve lepi deklici majhni hčeri / včeraj se je rodilo pet deklic in trije dečki 2. ekspr. dekle: rad je dvoril prikupnim deklicam; odrasla je v lepo deklico / izbral si je že svojo deklico / morska deklica ženski podobno bajeslovno bitje, ki je od pasu navzdol riba ◊ etn. ajdovska deklica po ljudskem verovanju dekle, ki je bilo tako veliko, da je stalo z vsako nogo na drugem hribu in pralo v reki ♪
  8.      deseterák  -a m (á) lov. jelen ali srnjak, ki ima na vsakem rogu po pet odrastkov: lep deseterak mu je prekrižal pot; jelen deseterak / nepravilni deseterak ki ima na enem rogu pet, na drugem pa manj odrastkov ♪
  9.      díhniti  -em dov. (í ȋ) 1. zajeti zrak v pljuča in ga iz njih iztisniti: odrasel človek dihne približno petnajstkrat v minuti; na hitro dihniti; ekspr. še dihniti si ni upal, da ne bi kaj preslišal 2. z odprtimi usti rahlo iztisniti zrak: dihniti v šipo; dihnil je vame ∙ ekspr. besedo je komaj dihnil zelo tiho izgovoril // preh., ekspr. dati, vdihniti: rdečim streham je jutro dihnilo moder blesk; sonce dihne v naravo novo življenje 3. ekspr. rahlo zapihati, zapihljati: topel veter je dihnil z juga; v obraz mu je dihnila zatohla sapa; pren. lepota večera je dihnila v njegovo srce; groza ji je dihnila v dušo ♪
  10.      domá  prisl. (ȃ) v domači hiši, v svojem stanovanju: oče je doma; gospodarja ni doma; čepeti doma; doma ima mater; ne zdržim doma; doma in v šoli; pri nas doma; z vsemi doma se razume; obleka za doma / doma pri starših; doma za pečjo / gospodariti, pridelati doma na svojem domu, posestvu; nima denarja za šolanje in mora ostati doma ♦ igr. ali je Peter doma igra, pri kateri odrasli prime otroka za nos in ga tako vpraša // v domačem kraju, v domači deželi: v osnovno šolo je hodil doma, v gimnazijo pa v Ljubljani; te opreme ne bomo več uvažali, ker jo bomo izdelovali doma; pridelati za doma in za izvoz; doma in na tujem; klub bo igral tekmo doma na svojem igrišču // po rodu: doma iz bogate hiše; od kod si doma? doma je daleč, iz doline, s hribov, na Primorskem, v mestu ● tam je doma jetika razširjena; ekspr. okus pri teh ljudeh ni najbolj doma ga nimajo dosti; pog. on je povsod doma se spozna, se znajde; pog. v botaniki je precej doma se razume nanjo, jo pozna; bodite kakor doma počutite se (v moji hiši) kar se da sproščeno, udobno; preg. povsod je dobro, doma pa najbolje; sam.: preg. ljubo doma, kdor ga ima ♪
  11.      dómski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na dom 2: domski inventar; domska knjižnica; domsko dvorišče / domska disciplina, oskrba, vzgoja / domski otrok v domu vzgojen in odrasel ♪
  12.      dotíranje  -a s (ȋ) glagolnik od dotirati1: družbeno dotiranje izobraževanja odraslih; dotiranje ustanov; spremeniti sistem dotiranja ♪
  13.      drístavec  -vca m (í) bot. vodna trajnica z različno oblikovanimi listi in iz vode štrlečimi socvetji v klasih, Potamogeton: kodrasti dristavec; travasti dristavec ♪
  14.      dušévnost  -i ž (ẹ̄) skupek človekovih čustvenih, miselnih in voljnih značilnosti: mladostnikova, otrokova duševnost; razdvojena duševnost; duševnost odraslega / študija o duševnosti pri živalih / umetnina je izraz mlade, lirično čuteče duševnosti ♪
  15.      dvajseterák  -a m (á) lov. jelen, ki ima na vsakem rogu po deset odrastkov: ustrelil je dvajseteraka / nepravilni dvajseterak ki ima na enem rogu deset, na drugem pa manj odrastkov ♪
  16.      dvanajsterák  -a m (á) lov. jelen, ki ima na vsakem rogu po šest odrastkov: dvanajsterak je stopal naravnost proti njemu / nepravilni dvanajsterak ki ima na enem rogu šest, na drugem pa manj odrastkov ♪
  17.      dvóm  -a tudi dvòm dvôma m (ọ̑; ȍ ó) 1. odnos do okolja, ki izključuje zanesljivo sklepanje o resničnosti česa: dvomi ga mučijo, obhajajo; rahel dvom se nas je loteval; znebiti se dvomov; pregnati dvome; to mu je razpršilo še zadnji dvom; dvom nad bogom in ljudmi; ti dogodki vzbujajo dvome o poštenosti tega prizadevanja; pog. pri njem se je pojavljal dvom v vse novo; razjeda jo dvom, ali je bilo vse to res potrebno / verski dvomi // nav. ed. duševno stanje kot odraz takega odnosa: rajši sprejmem težko resnico, kot da bi ostal v dvomu; živeti v nenehnem dvomu / biti v dvomu, dvomih 2. ekspr., v povedni rabi, z nikalnico izraža, potrjuje prepričanost o resničnosti česa: ni dvoma, da pride; nobenega dvoma ni, da je tako ● ekspr. naši so bili brez dvoma boljši prav gotovo; ekspr. to je izven vsakega dvoma prav gotovo, res je tako ◊ filoz. metodični dvom načelo, ki v spoznavanju priznava samo jasne trditve in zavrača vse nedokazane ♪
  18.      dvožívka  -e ž (ȋ) 1. zool. žival, ki živi na kopnem in v vodi: žaba je dvoživka; pren., ekspr. nehal je biti dvoživka - pustil je delo v tovarni in se posvetil samo kmetovanju // nav. mn. živali, ki se razmnožujejo in razvijajo v vodi, odrasle pa živijo na kopnem, Amphibia: brezrepe in repate dvoživke 2. aer. letalo, ki lahko vzleta, pristaja na kopnem ali na vodi: proizvodnja dvoživk za vojaške namene // teh. (vojaško) motorno vozilo, ki se lahko giblje na kopnem ali po vodi: avtomobil dvoživka 3. slabš. nenačelen, neznačajen človek: politična dvoživka ♪
  19.      enáčiti  -im nedov. (á ȃ) imeti, šteti za enako: nepravilno je enačiti normo z akordom; pojma se v praksi večkrat enačita // po določeni značilnosti, lastnosti imeti kako stvar za enako z drugo: le kako bi enačili stroj in človeka; opise v povesti lahko enačimo s pisateljevim otroškim svetom; kdo bi se enačil z njim po pridnosti? začel se je enačiti z odraslimi / to delo se lahko enači z vsem, kar je v literaturi najboljšega ♪
  20.      fantástičen  -čna -o prid., fantástičnejši (á) 1. nanašajoč se na fantastiko; domišljijski, sanjarski: to so nerealni in fantastični načrti; fantastičen privid; fantastičen svet; skrivnostna bitja so si zamišljali v najbolj fantastičnih podobah / otrok ljubi fantastične opise / fantastični film 2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, čudovit: fantastičen razmah znanosti; ima fantastičen spomin / vozili so s fantastično hitrostjo / iron. v sobi je bil fantastičen nered // nenavadno, izredno lep: fantastična arija; ima fantastično stanovanje fantástično prisl.: živila so se fantastično podražila; to je fantastično daleč / v povedni rabi na izletu je bilo fantastično; sam.: v njegovi skladbi je nekaj fantastičnega ♪
  21.      fantè  -éta s (ȅ ẹ́) slabš. nedorasel fant: harmoniko je vleklo drobno fante; gosposko, negodno fante; na pol odraslo fante / glej ga, fanteta predrznega, še odgovarjalo bi mi ♪
  22.      fiziognomíja  -e ž (ȋ) značilna podoba, značilne poteze obraza, zlasti kot odraz človekove osebnosti: spominja se še njegove fiziognomije; ima izrazito fiziognomijo; prijazna fiziognomija / igralčeva fiziognomija // navadno s prilastkom bistvene značilnosti česa: čustvena in duhovna fiziognomija človeka; družbena, politična fiziognomija dežele; fiziognomija družbenih odnosov / pisatelj si je že izoblikoval lastno fiziognomijo / fiziognomija mesta se spreminja celotna podoba, videz ♪
  23.      fránkinja  -e ž (ȃ) agr. 1. v zvezi modra frankinja trta z velikimi, modrimi grozdi: vinograd je zasajen s črnino in modro frankinjo 2. kakovostno rdeče vino iz grozdja te trte: najrajši pije cviček in (modro) frankinjo ♪
  24.      fŕcniti  -em dov. (ŕ ȓ) 1. s hitrim sproženjem upognjenega prsta premakniti, suniti kaj: frcnil je kroglico proti njemu / frcnil ga je v nos, v uho s sproženjem prsta udaril / ekspr. s pahljačo ga je frcnila po roki rahlo udarila // ekspr., redko hitro vreči, suniti: frcnil ga je z odra 2. ekspr., redko zelo hitro zleteti, švigniti: z drevesa je frcnila lastovka ♪
  25.      fŕkati 2 -am nedov. (r̄ ȓ) ekspr. kodrati, navijati: še ko je bila otrok, so ji frkali lase; frka si bradico; lasje se ji frkajo / poganjki se frkajo ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA