Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Oblika (751-775)


  1.      potepúška  -e ž (ȗ) ženska oblika od potepuh: beračice in potepuške / naše potepuške še zdaj ni domov ♪
  2.      pótnica 1 -e ž (ọ̑) ženska oblika od potnik: sprejeti potnico / svetovna potnica / trgovska potnica ♪
  3.      potómka  -e ž (ọ̄) ženska oblika od potomec: bila je potomka priseljencev ♪
  4.      povábljenka  -e ž (á) ženska oblika od povabljenec: pogostiti povabljenke ♪
  5.      povédnik  -a m (ẹ̑) lingv. glagolska oblika za izražanje povednega naklona: uporabiti povednik ♪
  6.      povêljnica  -e ž (ȇ) ženska oblika od poveljnik: hitro se je znašla in začela ukrepati kot prava poveljnica ♪
  7.      povérjenica  -e ž (ẹ̑) ženska oblika od poverjenik: na šoli je poverjenica za mladinski tisk; poverjenica Slovenske matice ♪
  8.      povezoválka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od povezovalec: organizatorica in povezovalka vse društvene dejavnosti / povezovalka programa ♪
  9.      povóženka  -e ž (ọ́) ženska oblika od povoženec: povoženko so potegnili izpod tramvaja ♪
  10.      povrátnica  -e ž (ȃ) ženska oblika od povratnik: ameriška povratnica; povratnice iz taborišč / ker je povratnica, ji je sodišče odmerilo strožjo kazen ◊ ptt obrazec, na katerem naslovnik potrdi prejem pošiljke in ga pošta vrne pošiljatelju ♪
  11.      povzročeválka  -e [u̯k in lk] ž (ȃ) ženska oblika od povzročevalec: klice so povzročevalke bolezni ♪
  12.      povzročíteljica  -e ž (ȋ) ženska oblika od povzročitelj: povzročiteljica nesreče / povzročiteljica spalne bolezni ♪
  13.      pózitiv  -a m (ọ̑) 1. fot. posnetek, kopiran z negativa, na katerem so svetla in temna mesta taka kot v resničnosti: izdelati pozitiv; pozitiv in negativ / barvni pozitiv; filmski, fotografski pozitiv 2. lingv. oblika, ki izraža izhodiščni pomen pridevnika ali prislova; osnovnik: pozitiv, komparativ in superlativ ◊ muz. pozitiv nekdaj majhne sobne, komorne ali cerkvene orgle ♪
  14.      pozitivístka  -e ž (ȋ) ženska oblika od pozitivist ♪
  15.      poznaválka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od poznavalec: dobra poznavalka kraja je / poznavalka glasbe ♪
  16.      práksa  -e ž (ȃ) 1. dejavnost, namenjena neposrednemu zadovoljevanju človekovih potreb: približati znanost praksi; njegova zamisel je brez vrednosti za prakso; uporabiti znanje v praksi; sodelovanje teoretikov in strokovnjakov iz prakse / načela pedagoške prakse; nasveti iz šolske prakse / z oslabljenim pomenom: izboljšanje tehnologije v proizvodni praksi v proizvodnji; ukvarjati se z vzgojno prakso z vzgojo // dejansko stanje, ravnanje, dejanski potek česa zlasti glede na določena načela, zamisli: praksa je to ovrgla; njegova politična praksa; načela in praksa / praksa je pokazala, da ni imel prav izkazalo se je; v praksi je položaj popolnoma drugačen dejansko 2. knjiž., s prilastkom opravljanje poklica: v dolgoletni učiteljski praksi še ni srečal podobnega primera; arhitekt z večletno prakso / izvrševati, opravljati odvetniško, zdravniško prakso poklic / zaradi dolge prakse delo spretno opravlja 3. znanje, vedenje, pridobljeno zlasti z delom: iščemo natakarico z nekaj prakse; v tej dejavnosti ima že prakso; biti brez vozniške prakse 4. delo v organiziranem delovnem procesu zaradi usposabljanja za samostojno opravljanje poklica: opraviti obvezno prakso; poslali so ga na prakso v tujino; biti na praksi v bolnišnici; trajanje prakse / organizirati strokovno prakso 5. publ. (ustaljen) način ravnanja, navada: če se bo taka praksa nadaljevala, ne bo uspeha; ne smemo odstopati od dosedanje prakse; s prakso, da se gradijo šole brez telovadnic, moramo končati / tako ravnanje je postalo praksa ● zdravnik splošne prakse zdravnik splošne medicine ◊ jur. privatna zdravniška praksa do 1974 zasebno opravljanje zdravniškega poklica; šol. počitniška proizvodna praksa delo v kaki delovni organizaciji med počitnicami kot posebna oblika strokovnega izobraževanja ♪
  17.      prálík  -a m (ȃ-ȋ) knjiž. prvotna, osnovna podoba, oblika: pralik tega predmeta / pralik balade ♪
  18.      prápodóba  -e ž (ȃ-ọ̑) knjiž. prvotna, osnovna podoba, oblika: spoznati prapodobo stvari / ustvariti prapodobo bodoče ljudske oblasti // zgled, vzor: narava je prapodoba vsega lepega in plemenitega / osrednji lik romana je prapodoba romantičnega junaka ♪
  19.      prásvét  -á m (ȃ-ẹ̑) knjiž. najstarejša, prvotna oblika sveta: nastanek prasveta ♪
  20.      prášničen  -čna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na prašnica 1: prašnična oblika / prašnični cvet prašni ali moški cvet; prašnična nit spodnji, navadno nitasti del prašnika ♪
  21.      pravíčnica  -e ž (ȋ) ženska oblika od pravičnik: spoštovati pravičnico ♪
  22.      pravílen  -lna -o prid., pravílnejši (ȋ) 1. ki je v skladu a) z resničnostjo, dejstvi: odgovor, rezultat je pravilen; pravilna domneva, razlaga; pravilen in napačen / postavil je pravilno diagnozo b) z določenim pravilom, normo: pravilen potek obravnave; ta oblika besede ni pravilna; logično, slovnično pravilen / pravilna rešitev križanke / ekspr. pravilno šumenje dežja enakomerno c) z določenim ciljem, položajem: pravilna poteza; njegovo ravnanje ni pravilno / pravilna nastavitev aparata // ki je v skladu z zahtevami, normami določenega okolja, časa: zmeraj se je držal pravilne politične smeri / o zadevi ima pravilno mnenje 2. ki je v skladu z normalnimi telesnimi lastnostmi: pravilen razvoj organa; pravilno zraščanje zlomljene kosti / opozarjati učence na pravilno držo, hojo / zastar. duševno in telesno pravilen otrok normalen, zdrav 3. nav. ekspr. sorazmeren, skladen: človek pravilnega obraza; njegov nos je pravilen 4. nav. ekspr. raven in enakomerno širok: njive so bile podolgovate in pravilne ● star. dva, tri vrčke piva je bila zanj pravilna mera primerna, ustrezna; star. to ni z onim v nobeni pravilni zvezi pravi, resnični ◊ agr. pravilna poševna palmeta palmeta s tremi pari ogrodnih vej v različnih višinah; geom. pravilni mnogokotnik mnogokotnik z enakimi stranicami in enakimi notranjimi koti; pravilni ogel ogel, ki ima enake kote med sosednjima robovoma in enake kote med sosednjima ploskvama; pravilno oglato telo oglato telo s skladnimi pravilnimi ogli, omejeno s skladnimi pravilnimi mnogokotniki; les. pravilna žagana ploskev žagana ploskev, ki je gladka, ravna in brez grč, napak pravílno 1. prislov od pravilen: pravilno odgovoriti; zna pravilno pisati; otrok se razvija pravilno; pravilno oblikovan; formalno pravilno / elipt.: on je nekoliko boljši, ali pravilneje: manj zanikrn; kot pojasnilo to so odkrili leta 1904 (pravilno: 1905) 2. v povedni rabi izraža, da je dejanje ali stanje v skladu z določenim pravilom, normo: po mojem ni pravilno, da puščaš otroka samega / elipt. pravilno, ga je pohvalil vodja ♪
  23.      právzòr  -ôra m (ȃ-ȍ ȃ-ó) knjiž., redko prvi, osnovni vzor: pravzore za svoje ustvarjanje je našel v ljudski pesmi / starka se mu je zdela pravzor potrpežljivosti tipičen zgled, primer ♦ filoz. praoblika kot temelj, vzrok vsega, kar je; arhetip ♪
  24.      prebedéti  -ím tudi prebdéti -ím [prva oblika bǝd] dov., prebedì tudi prebdì (ẹ́ í) buden prebiti, preživeti: noč so bolj prebedeli kot prespali; več ur je prebedela pri bolniku; veliko noči je prebedel ob knjigah ♪
  25.      prebedévati  -am tudi prebdévati -am [prva oblika bǝd] nedov. (ẹ́) večkrat prebedeti: več mesecev je prebedevala ob materini postelji ♪

   626 651 676 701 726 751 776 801 826 851  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA