Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Oblika (706-730)



  1.      pojáven  -vna -o prid. (á ā) 1. nanašajoč se na pojav: pojavni vzroki; spoznati predmete po njihovi pojavni strani / publ. birokratska miselnost se kaže v različnih pojavnih oblikah na različne načine, različno 2. ki se kaže in je čutno zaznaven: pojavni svet
  2.      pokálen 1 -lna -o prid. () nanašajoč se na pokal: pokalna oblikašport. pokalno tekmovanje tekmovanje za pokal, na katerem se poraženci izločijo
  3.      pokrovíteljica  -e ž () ženska oblika od pokrovitelj: bila jim je pokroviteljica / država pokroviteljica in zaveznica / bila je pokroviteljica novoletnega plesa
  4.      póleg  in poleg [tudi lǝg] predl. (ọ̑) z rodilnikom 1. za izražanje položaja v bližini česa ali premikanja v tak položaj: stopata drug poleg drugega; stal je poleg mene; posaditi otroka poleg sebe / cesta teče poleg Krke ob Krki / primitivnejša oblika nekaj časa vzdrži poleg višje 2. za izražanje dodajanja: govoril boš ti, pa še kdo poleg tebe; rastlina potrebuje poleg vlage tudi sončno svetlobo / razpravljali so poleg drugega tudi o šolstvu; zamuja in poleg tega je len; v sobi je poleg (vsega) tega še temno / v vezniški rabi dela v tovarni, poleg tega pa študira še pravo 3. za izražanje primerjave: poleg njega je kakor pritlikavec; postavljati Koseskega poleg Prešerna / star. vse preteklo se nam zdi lepše poleg sedanjega kakor 4. zastar. kljub: poleg vseh slabosti je dober človek
  5.      policístka  -e ž () ženska oblika od policist: prišla je v spremstvu policistke
  6.      polimórfen  -fna -o prid. (ọ̑) 1. knjiž. mnogovrsten, raznovrsten: polimorfni pojavi 2. mat. ki ima več vrednosti, pomenov, mnogoličen: polimorfna funkcija ◊ min. polimorfna snov snov, ki nastopa v več kristalnih oblikah, mnogolična snov
  7.      polimorfízem  -zma m () biol. pojav, da ima živo bitje iste vrste razne oblike, mnogoličnost: polimorfizem pri žuželkah ♦ min. pojav, da nastopa ista snov v več kristalnih oblikah, mnogoličnost
  8.      polípen  -pna -o prid. () nanašajoč se na polipe: polipna oblika / polipni brst tvorba na telesu polipa, iz katere se razvije nov polip; polipna generacija nespolni rod ožigalkarjev
  9.      polivalénten  -tna -o prid. (ẹ̑) 1. kem. ki lahko veže dva ali več atomov vodika ali enakovredno količino drugega elementa ali jih zamenja v spojini; večvalenten: polivalenten element 2. knjiž. mnogovrsten, raznovrsten: polivalentna izkušenost / polivalentna izobrazba / ta beseda je polivalentna večpomenskamed. polivalentno cepivo cepivo proti različnim oblikam iste nalezljive bolezni ali proti več boleznim hkrati
  10.      polkóvnica  -e ž (ọ̑) 1. ženska oblika od polkovnik: sanitetna polkovnica 2. star. polkovnikova žena
  11.      pólmésečast  -a -o [m] prid. (ọ̑-ẹ̑) po obliki podoben polmesecu: prerez je polmesečast; polmesečasta oblika
  12.      pólóblast  -a -o [o tudi ol] prid. (ọ̑-ọ̑) podoben polobli: poloblasta riba / poloblast obok polkrožen / poloblasta oblika
  13.      pomagáčka  -e ž () ženska oblika od pomagač: prišlo je veliko pomagačev in pomagačk
  14.      pomôrka  tudi pomórka -e ž (ō; ọ̑) ženska oblika od pomorec
  15.      ponočnjákinja  -e ž (á) ženska oblika od ponočnjak: oče se je jezil nanjo, ker je bila prava ponočnjakinja / nekatere živali so ponočnjakinje
  16.      ponúdnica  -e ž () ženska oblika od ponudnik: založba je bila ponudnica številnih novih knjig
  17.      pooblaščênka  -e ž (é) ženska oblika od pooblaščenec
  18.      popadljívka  -e ž () ženska oblika od popadljivec: ribe v tej reki so popadljivke
  19.      popévkarica  -e ž (ẹ̑) ženska oblika od popevkar: popularna popevkarica
  20.      poráženka  -e ž () ženska oblika od poraženec: najprej so igrale poraženke
  21.      porogljívka  -e ž () ekspr. 1. ženska oblika od porogljivec: porogljivka ga je prizadela 2. porogljiva beseda: porogljivk ni mogel več poslušati
  22.      porótnica  -e ž (ọ̑) ženska oblika od porotnik
  23.      portretíranka  -e ž () ženska oblika od portretiranec: obraz portretiranke
  24.      posámeznica  -e ž () ženska oblika od posameznik: posamezniki in posameznice / prvenstvo, tekmovanje posameznic
  25.      posében  -bna -o prid. (ẹ̑) 1. ki se po kaki lastnosti, značilnosti razlikuje od drugih: to so posebni sadeži; mladiče hranijo s posebno krmo; listi so prepojeni s posebno snovjo; v prodaji so posebne znamke / roža posebnega vonja; posebna oblika česa / poseben odtenek te teorije; prihajam k vam s posebno prošnjo, željo // ki ima lastnosti, značilnosti, po katerih se razlikuje od drugih ljudi: težko je razumeti tako poseben značaj; spoznati je hotel tudi njegove posebne lastnosti / ima posebno držo, hojo / on je zelo poseben človek / posebnih znamenj nima 2. ki se glede na svojo vrsto pojavlja a) drugače: obravnavati tudi posebne primere; to je posebna problematika / posebne okoliščine, razmere / posebno stanje domišljije / posebna raba besede nenavadna, neobičajna b) razmeroma redko: uporabiti poseben izraz namesto splošnega; označil jih je s posebnimi imeni / obleka za posebne priložnosti 3. ki je samo za določen namen: odprli so poseben kinematograf; v ta namen so ustanovili poseben sklad; poslali so mu posebnega sla; vprašanje rešuje posebna komisija; posebna soba za goste / za mleko ima poseben lonec / posebni dopisnik dopisnik, poslan kam z določeno nalogo in za določen čas; imenovan je za posebnega svetovalca predsednika; prispel je posebni vlak 4. ki ni sestavni del česa drugega: poseben dodatek k plači; predavanja bodo izšla v posebni knjigi; skleniti posebno pogodbo; za gradnjo mora imeti posebno dovoljenje / uvedli so posebno štetje / posebna zgodovina / to je njihova posebna pravica / posebni mir mir, ki ga sklene vojskujoča se država ne glede na zaveznike; posebna izdaja časopisa // ki se glede na odnos koga razlikuje od drugih svoje vrste: pri tem ima on posebne interese; prišli so s posebnim namenom; za to ima svoje posebne vzroke / publ. v naši literaturi zavzema ta pisatelj posebno mesto / publ. raziskave s posebnim ozirom na praktično uporabnost 5. nav. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: ima poseben dar za petje; do glasbe ima posebno strast / dajati čemu poseben poudarek; užival je poseben ugled; izkazati komu posebno čast; posvetiti posebno pozornost, skrb čemu; posebno priznanje, zaupanje / predstava je bila zanj posebno doživetje veliko, lepo 6. v nikalnih stavkih izraža omejevanje: tam posebne izbire ni bilo / ni ravno poseben lovec, pevec / z vremenom nismo imeli posebne sreče vreme ni bilo ugodno, lepo // poudarja zanikanje: za delo nima posebne volje; sin mu ni delal posebnega veselja ◊ gastr. posebna salama salama manjšega premera s podobnim nadevom kot hrenovka; jur. splošni in posebni del zakona; mat. posebno število število, ki se piše s številko; zal. posebni odtis posebej vezan sestavek, ki izide v knjigi, reviji posébno 1. prislov od poseben: znala je tako posebno pogledati; te rože dišijo prav posebno / svojega razpoloženja ni posebno skrival; zanjo ni posebno vnet ni vnet 2. izraža visoko stopnjo, mero a) dejanja, stanja sploh: hribe posebno ljubi; dežele, ki jih je vojna posebno prizadela; posebno pameten mož; posebno pisane so rože in metulji; ta praznik obhajajo posebno slovesno / pečenka mu gre posebno v slast b) dejanja, stanja glede na njegovo določilo: posebno njemu je bil zelo blizu; tu je zelo vroče, posebno poleti; veliko je naredil posebno na kulturnem področju; bogat posebno z rudami; posebno z očetom sta velika prijatelja; sam.: kaj mi imaš posebnega povedati; hoče biti nekaj posebnega; to ni nič posebnega; splošno, posebno in posamezno

   581 606 631 656 681 706 731 756 781 806  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA