Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Oblika (56-80)



  1.      bibliográfka  -e ž () ženska oblika od bibliograf: delo bibliografke
  2.      bíčarka  -e ž () ženska oblika od bičar: divjost bičarke
  3.      bifé  -ja tudi buffét -a [druga oblika bife -ja tudi bufet] m (ẹ̑) 1. okrepčevalnica s pijačo in prigrizki: v novem naselju bodo odprli bife; tovarniški bife; bife na železniški postaji / avtomatični bife z napravami za samopostrežbo 2. omarica s pijačo v sprejemnici: iz bifeja je vzela buteljko ter natočila obiskovalcem // miza z brezplačnimi mrzlimi jedmi in pijačami na družabni prireditvi: vzeti sendvič z bifeja ♦ gost. francoski bife miza z mrzlimi jedmi in pijačami, ki se prodajajo
  4.      biljetêrka  -e ž () ženska oblika od biljeter: biljeterka v kinu
  5.      bírmanka  -e ž () ženska oblika od birmanec: belo oblečene birmanke
  6.      biságast  -a -o prid. (ā) podoben bisagi: bisagasta oblika predmeta
  7.      bojárinja  -e ž (ā) ženska oblika od bojar: ruska bojarinja / pripeljala sta se bojar in bojarinja
  8.      bojévnica  -e ž (ẹ̑) ženska oblika od bojevnik: pogumna bojevnica / politična bojevnica; bojevnica za pravice proletariata
  9.      branílka  -e [lk in k] ž () ženska oblika od branilec: branilka domovine / branilka obtoženca
  10.      braníteljica  -e ž () ženska oblika od branitelj: braniteljica pravic / armada, braniteljica meja
  11.      brezbóžnica  -e ž (ọ̑) ženska oblika od brezbožnik
  12.      brezosében  -bna -o prid. (ẹ̑) 1. ki je brez osebne čustvene prizadetosti: v tej zadevi je treba biti brezoseben; zdela se mu je čisto brezosebna in hladna / brezosebni, odmaknjeni pogled; brezosebno pomilovanje // redko neoseben, objektiven: brezosebna kritika 2. ki ne izraža osebnih, tipičnih značilnosti: brezosebni junaki drame / pisateljev brezosebni stil; brezosebna hotelska soba ◊ lingv. brezosebna glagolska oblika oblika, ki ne kaže glagolske osebe; brezosebna raba brezosébno prisl.: v tem stavku je glagol rabljen brezosebno
  13.      brežánka  -e ž () 1. ženska oblika od brežan: brežani in brežanke 2. vino iz tržaške okolice: postavil je na mizo bokal cekinaste brežanke / vinogradi brežanke
  14.      brigadírka  -e ž (í) ženska oblika od brigadir: brigadirji in brigadirke so gradili železniško progo / brigadirke na posestvu so presegle normo
  15.      brizgáč  -a m (á) nav. mn., zool. na morskem dnu ležeči iglokožci valjastega mehkega telesa, Holothurioidea: oblika brizgačev / navadni, užitni brizgač
  16.      brodníca  -e ž (í) ženska oblika od brodnik: brodnica ga je prepeljala čez reko
  17.      brusáčka  -e ž () ženska oblika od brusač
  18.      buržújka  -e ž () ženska oblika od buržuj
  19.      camping  in kámping -a [prva oblika kêm- tudi kám-] m (; ) urejen in opremljen prostor za športno taborjenje: urediti camping // bivanje, taborjenje na takem prostoru: iti na camping; oprema za camping; neskl. pril.: camping prostor; camping oprema
  20.      ciáo  in čáv [prva oblika čao] medm. () žarg. izraža pozdrav pri slovesu; nasvidenje: iti moram, ciao
  21.      cíkličen  -čna -o prid. (í) 1. ki tvori ciklus, celoto: ciklična pesnitev / ciklični sistem predavanj 2. ki se pojavlja v ciklusih: ciklične gospodarske krize; ciklična gibanja gospodarstva / ciklično zaporedje ◊ kem. ciklične spojine spojine z ogljikovimi atomi, razporejenimi v obroču; muz. ciklična forma glasbena oblika, ki sestoji iz več stavkov cíklično prisl.: pesniška zbirka je ciklično urejena
  22.      cinzáno  tudi čincáno -a [prva oblika cinca- in činca-] m () gost. vermut, ki ga proizvaja italijansko podjetje Cinzano: reklamni napisi za cinzano
  23.      civilizácija  -e ž (á) skupek dosežkov, vrednot človeške družbe, zlasti glede na znanstveni in tehnični napredek: civilizacija raste; materialna, tehnična civilizacija; moderna, visoka civilizacija / nespečnost je bolezen civilizacije // posebna oblika duhovnega, materialnega in socialnega življenja kakega naroda ali skupine narodov: egipčanska, evropska civilizacija; ostanki civilizacije rodu Maja ◊ zgod. civilizacija po Morganu in Engelsu tretja stopnja v razvoju človeške družbe
  24.      cócktail  in kóktajl in kóktejl -a [prva oblika koktajl in koktejl] m (ọ̑) mešana, odišavljena pijača iz alkoholnih pijač, sadnih sokov in sladkorja: delati, mešati, pripraviti cocktaile; piti cocktail; čokoladni, sadni cocktail; večer s cocktaili; pren., ekspr. cocktail ritmov in popevk // poznopopoldanska družabna prireditev, na kateri se streže stoječim gostom s pijačo in prigrizkom: iti, povabiti na cocktail; prirediti cocktail na čast gostom; neskl. pril.: cocktail obleka boljša kratka ženska obleka za popoldanske družabne prireditve
  25.      cócktailski  in kóktajlski in kóktejlski -a -o [prva oblika koktajl- in koktejl-] prid. (ọ̑) nanašajoč se na cocktail: cocktailska mešanica / cocktailska obleka cocktail obleka

   1 6 31 56 81 106 131 156 181 206  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA