Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Oblika (176-200)
- formácija -e ž (á) 1. skupina ljudi z določeno razvrstitvijo, razporeditvijo in določenimi nalogami: vse partizanske formacije so bile res dobro pripravljene za boj; policijske, vojaške formacije / sodeloval je v raznih oboroženih formacijah // navadno s prilastkom razvrstitev, razporeditev: udeleženci pohoda so v brigadni formaciji odkorakali na zborno mesto; telovadci stojijo v formaciji, podobni krogu / gasilska enota v formaciji voda / frontalna formacija razvrstitev v vrsto s čelom naprej 2. publ., navadno s prilastkom več strank, držav, skupin, ki so povezane s podobnimi interesi: politične, blokovske formacije 3. soc., v zvezi družbena formacija oblika družbe na določeni stopnji razvoja, družbena ureditev: fevdalna družbena formacija ◊ aer. (letalska) formacija razvrstitev letal pri skupnem poletu; skupina letal, ki je v letu razvrščena po določenem
redu; ekon. družbenoekonomska formacija način proizvodnje z ustrezno socialno, politično in ideološko nadstavbo; geol. formacija plasti kamnin, ki so nastale v eni geološki dobi ♪
- formacíjski in formácijski -a -o prid. (ȋ; á) nanašajoč se na formacijo: formacijska oblika / formacijski let ♪
- formálen -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na formo: a) formalna dovršenost umetniškega dela; formalne prvine pesmi / novi formalni prijemi v umetnosti / formalna stran predavanja b) formalna pomanjkljivost predloga; nima formalne pravice, da bi o tem odločal; formalno priznanje države c) biti formalen v vedenju / z njim je bil formalen in hladen 2. ki izhaja iz družabnih, družbenih navad, norm: formalen obisk; z njimi je imel le formalne stike; opraviti formalne obveznosti; formalno povabilo / formalna vljudnost 3. ki zadošča predpisom ali zahtevam ne glede na resnično stanje: ti so le še formalni člani stranke; formalna demokracija, enakost; formalna politična svoboda ◊ filoz. formalna logika veda o oblikah in načelih pravilnega mišljenja; jur. formalno pravo pravna pravila za prisilno uveljavljanje materialnega prava; formalno zaslišanje zaslišanje po
predpisih zakona; ped. formalno izobraževanje izobraževanje, ki razvija učenčeve telesne in duševne, zlasti miselne sposobnosti; šol. formalna izobrazba izobrazba, ki jo izkazuje spričevalo določene šole formálno prisl.: delo je treba še formalno izboljšati; formalno sta se pobotala; formalno potrditi že prej sprejete sklepe ♪
- formát -a m (ȃ) 1. velikost pol papirja, grafičnega dela ali slike glede na dolžino in širino: povečati format; zbornik bo izšel v večjem formatu; format slike, zvezka / podolgovat, pravokoten format vizitke oblika; revija obsega sto strani velikega formata; žepni format knjige ♦ biblio. folijski format; papir. format A 4 format pol papirja z mero 210 x 297 mm; tisk. DIN format format pol papirja s stalnim razmerjem stranic, katerih izhodiščna mera je 841 x 1.189 mm 2. publ., s prilastkom stopnja glede na kvaliteto; pomen, vrednost: umetniško delo evropskega formata; pesnik svetovnega formata / ekspr. človek izrednega formata; pren. manevri velikega formata ♪
- formulácija -e ž (á) besedna oblika izrazitve česa: svoje misli je oblikoval v bistri, jasni formulaciji; splošna formulacija pojma / moti formulacija tretjega odstavka / nima rad ostrih formulacij / ohranjena je prvotna in končna formulacija povesti ♪
- fótorepôrterka in fótorepórterka -e ž (ọ̑-ō; ọ̑-ọ̑) ženska oblika od fotoreporter: novinarka in fotoreporterka ♪
- freisinški in frisinški -a -o [prva oblika frájzi-, druga oblika frízi-] prid. (ȃ; ȋ) nanašajoč se na Freising: freisinški škofje / freisinška posestva posestva freisinških škofov ♦ lit. freisinški spomeniki brižinski spomeniki ♪
- frontispíc -a in frontispíce -ea [druga oblika -is] m (ȋ) biblio. podoba in okraski na naslovni ali prednaslovni strani v knjigi ♪
- ftiziológinja -e ž (ọ̑) ženska oblika od ftiziolog ♪
- futúren -rna -o (ȗ) pridevnik od futur: futurna oblika ♪
- gáčiti -im nedov. (á ȃ) polniti, oblikovati kožo ubite živali tako, da se doseže naravna oblika živali: gačiti živali ♪
- geodétka -e ž (ẹ̑) ženska oblika od geodet ♪
- geográfka -e ž (ȃ) ženska oblika od geograf ♪
- geoíd -a m (ȋ) geogr. poenostavljena geometrična oblika zemlje ♪
- geológinja -e ž (ọ̑) ženska oblika od geolog ♪
- geométričen -čna -o prid. (ẹ́) podoben geometrijskim tvorbam: geometričen ornament; geometrična oblika; geometrična zunanjost predmetov // geometrijski: geometrični liki ♦ mat. geometrično zaporedje zaporedje, pri katerem je količnik med dvema zaporednima členoma stalen ♪
- géomorfologíja -e ž (ẹ̑-ȋ) veda o oblikah zemeljske površine in njenih spremembah: geomorfologija, geofizika in oceanografija ♪
- germanístka -e ž (ȋ) ženska oblika od germanist ♪
- gerundív -a m (ȋ) lingv. glagolska oblika v latinščini, ki izraža nujnost dejanja ♪
- gíben -bna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na gib: relief predstavlja zbirko gibnih motivov; poustvarjati gibne in zvočne lastnosti predmetov / izražati čustva z gibnimi oblikami // star. gibalen: gibna sila ♪
- gírobus tudi žírobus -a [prva oblika tudi ži-] m (ȋ) teh. cestno vozilo, ki ga poganja v vztrajniku nakopičena energija ♪
- giroskópski tudi žiroskópski -a -o [prva oblika tudi ži-] prid. (ọ̑) nanašajoč se na giroskop: giroskopske naprave / giroskopsko gibanje ♦ navt. giroskopski kompas girokompas ♪
- gizdalínka -e ž (ȋ) ženska oblika od gizdalin ♪
- glágolnik -a m (á) lingv. samostalniška glagolska oblika, ki pomeni dejanje, stanje ♪
- glágolski 1 -a -o prid. (á) nanašajoč se na glagol: glagolska raba; glagolsko dejanje / glagolski način; glagolski samostalnik; glagolski vid; osebna glagolska oblika oblika, ki zaznamuje osebo, spol, število, naklon in način ♪
51 76 101 126 151 176 201 226 251 276