Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Oblika (1.131-1.155)
- šotórast in šotôrast -a -o prid. (ọ́; ó) podoben šotoru: šotorasta oblika ♦ arhit. šotorasta streha ♪
- špórtnica -e ž (ọ̑) ženska oblika od športnik: nastopile so mlade športnice; znana športnica ♪
- štipendístka -e ž (ȋ) ženska oblika od štipendist: štipendistka Kidričevega sklada ♪
- šušmárka -e ž (á) ženska oblika od šušmar: šušmarka je, ne pa umetnica / šušmarki so prepovedali delo ♪
- tabeláričen -čna -o prid. (á) narejen v obliki tabele, tabel: tabelaričen prikaz podatkov / tabelarična oblika podajanja rezultatov tabelárično prisl.: tabelarično urejeni podatki ♪
- taksístka -e ž (ȋ) ženska oblika od taksist: zasebna taksistka ♪
- tálka -e ž (ȃ) ženska oblika od talec: teroristi so izpustili talko; obdržali so jo za talko / aretirali so jo in ustrelili kot talko ♪
- tánek -nka -o tudi tènek tudi tenák tènka -o in -ó [druga oblika tǝn] prid., tánjši (á; ǝ̀ ȃ ǝ̀) 1. ki ima med najbližjima nasprotnima ploskvama razmeroma majhno razsežnost, ant. debel: tanek kos kruha; tanek list, papir; tanka knjiga, pločevina, stena; tanka plast ledu; tanka tkanina / proti robovom tanjše leče / tanka bluza iz tanke tkanine; tanke nogavice // ki ima glede na dolžino razmeroma majhen obseg, premer: tanka nit, palica, veja, žica; plesti s pol številke tanjšimi pletilkami; tanko deblo; tanek kot las / tanki prsti; tanek vrat / tanek curek krvi; tanek steber dima / tanka črta; tanke obrvi, ustnice 2. ekspr. vitek, suh: visok tanek človek; tanko dekle; tanek kot prekla / bila je tanka čez pas 3. zelo sposoben za sprejemanje dražljajev; oster: tanek sluh, vid, voh / tanko uho 4. knjiž. izostren, prefinjen: imeti tanek čut za lepoto,
pravičnost; s tankim posluhom predstaviti literarno delo / tanek humor 5. ekspr. (tonsko) visok: govoriti, peti s tankim glasom; tanek jok, smeh; tanko cingljanje 6. ekspr. prosojen, rahel: tanka megla; tanka večerna zarja / skozi okno je prihajala tanka svetloba 7. knjiž. natančen, podroben: ta stvar je vredna tankega premisleka; tanjša raziskava je pokazala, da to ni res ● ekspr. rezati komu tanek kruh dajati mu malo sredstev za življenje; pog. ima tanek nos zelo bistro, pravilno predvideva; knjiž. tanek smehljaj komaj opazen, zaznaven; ekspr. zunaj brije tanek veter oster, zelo mrzel; ekspr. ta človek ima tanke živce je zelo občutljiv, razdražljiv; ekspr. imeti tanko denarnico malo denarja; nar. tanka kava ne močna; knjiž. človek tankih misli pronicljiv, prodoren; ekspr. tanka plast izobražencev majhno število; knjiž. človek tanke vesti tankovesten; knjiž., ekspr. bil je tankega zdravja slabega, rahlega ◊ anat. tanka
povrhnjica; tanko črevo začetni, ožji del črevesa; biol. tanka kutikula; kozm. tanka koža koža s tanko povrhnjico in občutljiva na zunanje dražljaje tánko tudi tenkó prisl.: tanko govoriti, peti; tanko zapiskati; tanko narezane rezine / knjiž.: tanko je premislil vsako besedo, preden je spregovoril temeljito; tanko prisluhniti komu zelo pazljivo ● ekspr. s samo pokojnino bom tanko piskal bom živel slabo, v slabih gmotnih razmerah tánki tudi tènki -a -o sam.: knjiž. tanka brije okrog oglov oster, zelo mrzel veter; ekspr. tanka mu prede težko živi; je v neprijetnem, nevarnem položaju; ekspr. na tankem je z denarjem ima malo denarja; na tanko tudi na tenko ekspr. gre mu na tanko slabo; razvaljati testo na tanko tanko; na tanko se zasmejati; prim. natanko ♪
- tanko... tudi tenko... [druga oblika tǝn] prvi del zloženk nanašajoč se na tanek: tankodebeln, tankokožen, tankolas, tankonog, tankoplasten; tankočuten, tankoslušen, tankovestnost ♪
- tankočúten tudi tenkočúten -tna -o [druga oblika tǝn] prid. (ū) 1. ki ima izostren, prefinjen čut za kaj: tankočuten bralec, opazovalec; tankočuten estet, umetnik / tankočuten opis dogodka izostren, prefinjen; tankočuten posluh za družbeno dogajanje 2. knjiž. rahločuten, obziren: tankočuten človek; biti tankočuten do bolnikov / tankočutno razumevanje ljudi tankočútno tudi tenkočútno prisl.: tankočutno opozoriti na kaj ♪
- tankočútje tudi tenkočútje -a [druga oblika tǝn] s (ȗ) knjiž. tankočutnost: umetnikovo tankočutje ♪
- tankočútnost tudi tenkočútnost -i [druga oblika tǝn] ž (ū) 1. lastnost, značilnost tankočutnega človeka: tankočutnost umetnika / dogodke je opisal z veliko tankočutnostjo; jezikoslovna tankočutnost 2. knjiž. rahločutnost, obzirnost: tankočutnost se ne more družiti z grobostjo ♪
- tankokóžen tudi tenkokóžen -žna -o [druga oblika tǝn] prid. (ọ̄ ọ̑) ki ima tanko kožo: tankokožna žival ♪
- tankolás in tankolàs tudi tenkolás in tenkolàs -ása -o [tretja in četrta oblika tǝn] prid. (ȃ; ȁ á) ki ima tanke lase: tankolaso dekle / pesn. tankolasa breza ♪
- tankolupínast tudi tenkolupínast -a -o [druga oblika tǝn] prid. (í) ki ima tanko lupino: tankolupinasto jabolko; tankolupinasto jajce / tankolupinasti oreh ♪
- tankonóg tudi tenkonóg -a -o [druga oblika tǝn] prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima tanke noge: tankonoga žival / ekspr. tankonogo stojalo za note // ekspr. vitkonog, drobnonog: tankonogo dekle ♪
- tankonós tudi tenkonós -a -o [druga oblika tǝn ] prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima tanek nos: tankonos človek ♪
- tankoplásten tudi tenkoplásten -tna -o [druga oblika tǝn] prid. (ā) ki je iz tanke plasti: tankoplastna obloga za tla ♦ elektr. tankoplastni upor ♪
- tankopŕst tudi tenkopŕst -a -o [druga oblika tǝn] prid. (ȓ r̄) ki ima tanke prste: bele tankoprste roke ♪
- tankosléden tudi tenkosléden -dna -o [druga oblika tǝn] prid. (ẹ̄) knjiž. zaradi ostrega voha sposoben dobro slediti: tankosleden pes ♪
- tankoslúh tudi tenkoslúh -a -o [druga oblika tǝn] prid. (ȗ ū) knjiž. tankoslušen: tankosluha srna / tankosluho uho ♪
- tankoslúšen tudi tenkoslúšen -šna -o [druga oblika tǝn] prid. (ū) 1. ki ima oster sluh: tako je tankoslušen, da sliši najmanjši šum; tankoslušna žival / tankoslušno uho 2. knjiž. ki ima izostren, prefinjen čut za kaj; tankočuten: tankoslušen bralec; tankoslušen umetnik / bila je tankoslušna za krivice tankoslúšno tudi tenkoslúšno prisl.: tankoslušno prodreti v bistvo stvari ♪
- tankoslúšnost tudi tenkoslúšnost -i [druga oblika tǝn] ž (ū) 1. lastnost, značilnost tankoslušnega človeka: zaradi svoje tankoslušnosti je slišal najmanjši šum 2. knjiž. tankočutnost: z veliko tankoslušnostjo ocenjevati literarno delo ♪
- tankoslúten tudi tenkoslúten -tna -o [druga oblika tǝn] prid. (ū) knjiž. tankočuten: tankoslutna ženska / tankosluten estetski čut izostren, prefinjen ♪
- tankoslútnost tudi tenkoslútnost -i [druga oblika tǝn] ž (ū) knjiž. 1. tankočutnost: kritikova tankoslutnost 2. rahločutnost, obzirnost: cenil je materino tankoslutnost / tankoslutnost njenega srca ♪
1.006 1.031 1.056 1.081 1.106 1.131 1.156 1.181 1.206 1.231