Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ob (9.001-9.025)


  1.      informíranje  -a s (ȋ) glagolnik od informirati: dobro, napačno informiranje; informiranje javnosti o spremembah v gospodarstvu; način, sredstva informiranja ♦ ped. poklicno informiranje seznanjanje z zahtevami, možnostmi v posameznih poklicih ♪
  2.      informíranost  -i ž (ȋ) knjiž. obveščenost, poučenost: za uspešno delovanje v tej smeri je potrebna ustrezna informiranost; stopnja informiranosti / vzrok za to je pomanjkljiva informiranost članov kolektiva o finančnem stanju podjetja ♪
  3.      informírati  -am dov. in nedov. (ȋ) dati informacijo; obvestiti, pojasniti: svojce so informirali o bolnikovem stanju; dobro, napačno, slabo informirati / članek je izčrpno informiral srednješolce o pogojih za vpis na posamezne fakultete informírati se dobiti informacijo: večkrat se je informiral, kako je s sinom v šoli; o zadevi se je informiral pri advokatu se je dal poučiti informíran -a -o: o problemu je bil dobro informiran ♪
  4.      ínfra  neskl. pril. (ȋ) teh. ki deluje na osnovi infrardeče svetlobe: infra grelec; infra peč ♪
  5.      ínfra...  predpona v sestavljenkah (ȋ) za izražanje stanja pod običajno mejo, mero: infrardeč; infrazvok, infražarki; infrastruktura ♪
  6.      ínfrardèč  -éča -e prid. (ȋ-ȅ ȋ-ẹ́) fiz. ki ima tako veliko valovno dolžino, da z vidom ni zaznaven: infrardeča svetloba; infrardeče sevanje / infrardeči žarki infrardeča svetloba // teh. ki deluje na osnovi infrardeče svetlobe: infrardeča fotografija; infrardeče segrevanje ♦ fot. infrardeči filter ♪
  7.      ínfrastruktúra  -e ž (ȋ-ȗ) ekon. temeljne naprave, objekti, zlasti prometni, ki omogočajo gospodarsko dejavnost določene skupnosti: vlagati v infrastrukturo; ceste, železnica, elektroenergetika, skratka, vsi objekti infrastrukture; razmerje med infrastrukturo in superstrukturo // publ., navadno s prilastkom kar je potrebno za opravljanje kake dejavnosti sploh: sredstva za industrijsko, turistično infrastrukturo; infrastruktura kulture, šolstva ♦ urb. komunalna infrastruktura komunalna opremljenost, urejenost naselij ♪
  8.      ínfrazvók  -a m (ȋ-ọ̑) fiz. zvok, ki ima tako majhno frekvenco, da s sluhom ni zaznaven: območje infrazvoka ♪
  9.      ínfula  -e ž (ȋ) rel. visoko, dvorogljato obredno pokrivalo cerkvenih dostojanstvenikov, zlasti škofov; mitra: na glavi je imel infulo, v roki pa škofovsko palico; s srebrom okrašena infula ♪
  10.      ingeniózen  -zna -o prid. (ọ̑) knjiž., nav. ekspr. bister, domiseln, duhovit: problema ne bodo mogli rešiti še tako ingeniozni strokovnjaki / to je res ingeniozen lirik genialen / ingeniozna zamisel / imeti ingeniozen posluh izreden, nenavaden ♪
  11.      ingerénca  -e ž (ẹ̑) knjiž. vplivanje, poseganje: dopuščati ingerenco; povečati ingerenco v teh zadevah; državna ingerenca // vloga pri odločanju: na tem področju nima društvo nikake ingerence; zagotoviti, zahtevati primerno ingerenco v poslovanju / republiški organi so prenesli svoje ingerence na občine kompetence ♪
  12.      íngot  -a m (ȋ) metal. nekoliko koničasta klada za nadaljnjo obdelavo: jekleni, železni ingoti; ingoti iz aluminija; valjanje ingotov ♪
  13.      ingrediénca  -e ž (ẹ̑) knjiž. sestavina, primes: dišeče ingredience olja / običajne ingredience romana so v tem delu zelo poudarjene ♦ farm. zdravilo z več ingrediencami ♪
  14.      inhalírati  -am nedov. in dov. (ȋ) zajemati kaj v pljuča, zlasti tobakov dim, vdihavati: večina kadilcev inhalira ♦ med. zajemati v pljuča zdravilne hlape ♪
  15.      inhibírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. zavirati, zadrževati: zdravila so dolgo inhibirala napredovanje bolezni / odlični skoki prvih tekmovalcev so druge skakalce inhibirali nespodbudno vplivali nanje / redko oblasti so prireditev inhibirale prepovedale, preprečile inhibíran -a -o: inhibirane sile v gospodarstvu ♦ psih. inhibirani otrok otrok, ki v izražanju, vedenju kaže zmanjšano aktivnost; zavrti otrok ♪
  16.      iniciácija  -e ž (á) pri nekaterih primitivnih ljudstvih obredno sprejemanje mladine med odrasle, uvajanje: v tistih deželah je v navadi še iniciacija ♪
  17.      iniciatíva  -e ž (ȋ) kar povzroča kako dogajanje, delovanje; pobuda, spodbuda: predsednik je dal iniciativo za sklicanje konference; pozdraviti, sprejeti iniciativo za kaj; osebna, ustvarjalna, zdrava iniciativa / iniciativo napada so prevzele sovražne čete / storiti kaj iz lastne iniciative, na lastno iniciativo, po lastni iniciativi; na iniciativo članov so začeli zbirati prispevke // knjiž. prizadevanje, težnja po delovanju: ne kaže dovolj iniciative; utesnjevati iniciativo / publ. razvijati iniciativo ljudskih množic ● žarg., šport. po nekaj minutah je prešla iniciativa v roke domačih igralcev so postali boljši, so začeli voditi; žarg., šah. beli ima iniciativo je boljši, vodi; publ. privatna iniciativa gospodarska dejavnost zasebnikov, zlasti obrtnikov ◊ jur. zakonodajna iniciativa pravica za predlaganje zakona ali zakonskih sprememb ♪
  18.      iniciátor  -ja m (ȃ) 1. kdor da, daje pobudo za kaj, vpliva na kaj; pobudnik, začetnik: on je bil prvi in glavni iniciator za ustanovitev društva; iniciator novega stila v oblikovanju pohištva 2. kem. inicialno razstrelivo: iniciatorji so zelo občutljivi za udarce ♪
  19.      injékcija  -e ž (ẹ́) 1. vbrizganje zdravilne tekočine v žilo, mišico ali pod kožo, vbrizg: zdraviti z injekcijami; injekcija morfija proti bolečinam / dati, dobiti injekcijo / v taboriščih so ljudi ubijali z injekcijami // tekočina za tako vbrizganje: določiti dozo injekcije; zdravila v obliki tablet in injekcij / iti v lekarno po injekcije ampule s to tekočino 2. ekspr. kar se da ali naredi za trenutno olajšanje, omiljenje kakega stanja: ti problemi se ne dajo rešiti samo s finančnimi injekcijami / potreboval bi močno injekcijo poguma ◊ grad. injekcija v zemljino, gradbeni element vtisnjeno polnilo ali vezivo; med. intramuskularna, intravenozna, podkožna injekcija ♪
  20.      inkapsulírati  -am dov. in nedov. (ȋ) med. obdati z ovojnico: vezivo inkapsulira bolezensko žarišče; cista se inkapsulira ♪
  21.      inkarnácija  -e ž (á) 1. knjiž., navadno s prilastkom pojavitev česa abstraktnega v materialni, konkretni podobi, utelešenje: glavna oseba v drami je inkarnacija etičnega življenjskega načela; inkarnacija zla / gledališka inkarnacija dramskega teksta // redko uresničitev, uveljavitev: inkarnacija novih metod ni bila do kraja izvedena 2. v nekaterih religijah, zlasti indijskih pojavitev božanstva v vidni podobi, tudi v človeški: četrta Višnujeva inkarnacija ♪
  22.      inkarnát  -a m (ȃ) um. obarvanost polti, kože: inkarnat ženskih aktov ♪
  23.      inkarnírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. utelesiti, utelešati: v glavni osebi je avtor inkarniral junaštvo inkarnírati se redko uresničiti se, uveljaviti se: nov način zdravljenja se je inkarniral v dejavnosti posameznih zdravnikov inkarníran -a -o: inkarnirani domisleki; v njem je inkarnirana nova ideja; ekspr. ta ženska je inkarnirana zloba ♪
  24.      inkasánt  -a m (ā á) uslužbenec, ki pobira, izterjuje denar za določeno storitev, preskrbovanje s čim: hkrati s stanarino pobira inkasant tudi vodarino; inkasant radijske naročnine, za zavarovalnino / inkasant za električno energijo, plin ♪
  25.      inkasírati  -am dov. in nedov. (ȋ) zastar. dobiti, izterjati denar za določeno storitev, preskrbovanje s čim: inkasirati (za) stanarino // dobiti, prejeti: ta dan so inkasirali več milijonov dinarjev ♪

   8.876 8.901 8.926 8.951 8.976 9.001 9.026 9.051 9.076 9.101  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA