Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ob (8.751-8.775)


  1.      hudíman  -a m (í) evfem. hudič: hudiman ga je dobil v oblast; bogat ko sam hudiman / hudiman! ni hudiman! ti hudiman ti! / hotel je poučiti tega hudimana, pa se ni dal / uganjati hudimana / od hudimana rad jo ima / to ti jemlje denar, da je hudiman hudímana pog., ekspr.: hudimana veliko število ♪
  2.      hudír  -ja m (í) evfem. hudič: hudir ga je zmamil; drvel je, kakor da ga žene sam hudir / hudir! ni hudir! kje, za hudirja, tiči / vsi smo vedeli, da temu hudirju skopemu ni treba denarja / bogve kakšnega hudirja imajo zdaj med seboj / »Ali je znal?« »Hudirja je znal!« ● pog. saj je vse en hudir vseeno je; pog., ekspr. pojedel bi hudirja in pol zelo veliko; pog., ekspr. ta človek je od hudirja, s hudirjem doseže tudi kaj navidez nemogočega; je zelo hudoben ♪
  3.      hudírjev  -a -o prid. (í) evfem. hudičev: ujel se je v hudirjeve zanke / tega se boj, to je hudirjev človek / ti hudirjevi golobi delajo samo škodo / prestal je hudirjeve težave hudírjevo prisl.: hudirjevo ga je polomil; hudirjevo veliko je plačal ♪
  4.      hudodélnik  -a m (ẹ̑) star. storilec kaznivega dejanja, zločinec: kaznovati, zasledovati hudodelnika; na smrt obsojeni hudodelnik ♪
  5.      hudodélski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na hudodelce ali hudodelstvo: hudodelska ženska / hudodelska banda, druščina / hudodelski načrt, naklep; oblast je zatrla hudodelsko dejavnost / ekspr. umorila ga je hudodelska roka ♪
  6.      hudodélstvo  -a s (ẹ̑) kaznivo dejanje, zločin: storiti hudodelstvo; hudodelstvo, storjeno iz pohlepa po denarju; hudodelstvo proti državi / zaplesti se v hudodelstvo; poskus hudodelstva / šalj. spominja se prepisovanja nalog in podobnih hudodelstev ♪
  7.      hudolésov  -a -o (ẹ́) pridevnik od hudolesovina: češminovi, leskovi in hudolesovi zobotrebci ♪
  8.      hudolétnica  -e ž (ẹ̑) bot. rastlina z raznobarvnimi cveti v koških, Erigeron: kanadska hudoletnica ♪
  9.      hudomúšen  -šna -o prid. (ū ȗ) 1. dobrodušno šaljiv in nagajiv obenem: hudomušen človek; hudomušna ženska / hudomušen obraz; hudomušne oči / hudomušen pogled; hudomušna beseda, namera 2. zastar. čemeren, siten: ne bodi vendar tako hudomušen hudomúšno prisl.: hudomušno se nasmehniti, pomežikniti ♪
  10.      hudoúren  -rna -o prid. (ū ȗ) 1. nanašajoč se na hudo uro: nad vasjo se kopičijo hudourni oblaki; hudourno nebo / hudouren vihar / hudourno znamenje znamenje, ki napoveduje hudo uro; hudourna sveča v kmečkem okolju sveča, ki se prižge ob hudi uri; pren., ekspr. nanj se je usula hudourna ploha besed 2. redko hudourniški: preko skal drvi hudouren potok; hudourna struga 3. ekspr., redko vihrav, divji: ne maram več videti tega hudournega človeka / njegova hudourna strast je kmalu prešla hudoúrno prisl.: otroci so hudourno vreli skozi šolska vrata ♪
  11.      hudoúriti  -im nedov. (ū ȗ) ekspr. teči kot hudournik: vode hudourijo po pobočjih v dolino // razburjeno se premikati, divjati: hudourila je po hiši ♪
  12.      hudoúrnik  -a m (ȗ) 1. gorski potok z zelo velikim padcem: hudourniki derejo v dolino; regulirati, zajeziti hudournik; divjanje hudournikov; razdiralna moč hudournikov; planil je v hišo kakor hudournik / ekspr. solze so se ji v hudournikih ulile po licih 2. ekspr., z rodilnikom velika količina, množina: oblaki so izlivali prave hudournike dežja; pred gostilno se je hudournik ljudi ustavil; bruhal je hudournike psovk 3. nav. mn., zool. lastovkam podobne ptice selivke z dolgimi, ozkimi krili, Cypselidae: črni hudournik; planinski hudournik ♪
  13.      hudovóljen  -jna -o prid. (ọ́ ọ̄) star. 1. hud, jezen: bil je hudovoljen / hudovoljne besede 2. hudoben, nenaklonjen: hudovoljen človek ♪
  14.      hudožêljen  -jna -o prid. (é ē) redko hudoben, škodoželjen: hudoželjna soseda ga neprestano opravlja ♪
  15.      húj  medm. (ȗ) 1. izraža občutek groze, zoprnosti; hu: huj, tako se bojim; zebe me, huj! 2. posnema glas sove, tuljenje, hud jok: uharica vpije: huj, huj ♪
  16.      hujskáč  -a m (á) kdor hujska: obrekljivci in hujskači / vojni hujskač ♪
  17.      hújskati  -am nedov. (ȗ) spodbujati k dejanjem, slabim, škodljivim za družbo: hujskali so ljudstvo proti vladi; hujskati vojake k uporu, otroke zoper starše hujskajóč -a -e: časopis objavlja hujskajoče članke ♪
  18.      hújšati 1 -am nedov. (ȗ) postajati suh: bolnik vse bolj hujša; hujšati zaradi stradanja; hujšati v obraz; naglo, vidno hujša / slab gospodar je, živina mu kar hujša ♪
  19.      hulahup  tudi hula-hoop -a [-húp] m (ȗ) igra, pri kateri vrti igralec obroč okrog svojega telesa: igrati hulahup; neskl.pril.: hulahup obroč ♪
  20.      huligánstvo  -a s (ȃ) obstoj, dejavnost huliganov: na posvetovanju so govorili tudi o huliganstvu; pojavi huliganstva v mestu / ekspr. to, kar počnete vi, je čisto navadno huliganstvo ♪
  21.      humaníst  -a m (ȋ) 1. pripadnik humanizma: spisi srednjeveških pisateljev in razprave učenih humanistov 2. človek, katerega nazori temeljijo na spoštovanju človeškega dostojanstva in skrbi za človeka: bil je velik humanist / socialistični humanist 3. kdor se ukvarja s kako humanistično vedo: nasprotja med tehnokrati in humanisti // star. strokovnjak za klasične jezike in kulturo; klasični filolog: na klasični gimnaziji poučuje nekaj dobrih humanistov ♪
  22.      humanístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na humaniste ali humanizem: humanistična filozofija; humanistična kultura / njegov odnos do delavcev je globoko humanističen / humanistična in tehnična inteligenca; humanistične vede vede s področja umetnosti, kulture / ponaša se s svojo humanistično izobrazbo; humanistična gimnazija klasična gimnazija humanístično prisl.: humanistično izobražen človek ♪
  23.      humanístka  -e ž (ȋ) ženska oblika od humanist: izobražena ženska je in velika humanistka ♪
  24.      humanitáren  -rna -o prid. (ȃ) 1. human, dobrodelen: humanitaren človek; ustanova ima humanitaren značaj; poplavljencem so poslale pomoč razne humanitarne organizacije / humanitarna dejavnost 2. redko humanističen: humanitarna filozofija francoske revolucije / študij humanitarnih ved ♪
  25.      humanitárnost  -i ž (ȃ) lastnost humanitarnega človeka: svojo humanitarnost je pokazal ob veliki povodnji ♪

   8.626 8.651 8.676 8.701 8.726 8.751 8.776 8.801 8.826 8.851  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA