Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ob (8.526-8.550)



  1.      hijéna  -e ž (ẹ̑) 1. afriška ali azijska zver, ki se hrani z mrhovino: sestradane hijene so planile po mrtvi živali; iz puščave se je razločno slišalo zavijanje hijen; vojaki so kot hijene stikali po zapuščenih domovih ♦ pal. jamska hijena izumrla hijena iz mlajše ledene dobe, ki je živela v votlinah 2. slabš. grabežljiv, izkoriščevalski, brezobziren človek: kaznovati bi bilo treba vse tiste prekupčevalske hijene
  2.      hilomorfízem  -zma m () filoz. nazor, da so stvari iz snovi kot pasivnega počela in iz oblike kot aktivnega počela
  3.      himalájski  -a -o prid. () nanašajoč se na Himalajo: himalajski vrhovi / himalajska odprava ♦ bot. himalajska cedra vedno zeleno, macesnu podobno drevo s trpežnim lesom, po izvoru iz Azije, Cedrus deodara
  4.      hímen  -a m () anat. kožna guba ob vhodu v nožnico, deviška kožica: pretrgati himen
  5.      himêra  -e ž () v grški mitologiji bitje z levjo glavo, kozjim trupom in zmajevim repom: motiv himere v antični literaturi / himere na gotski cerkvi; pren., ekspr. včasih je razločno zaznaval rast oblastniške himere v sebi in v tovariših
  6.      hímna  -e ž () 1. pesem kot simbol države, organizacije, gibanja: godba je zaigrala himno; državna, narodna, pionirska, proletarska himna 2. lit. pesem v počastitev, hvalo česa, hvalnica: napisati himno; himna ljubezni, pomladi, svobodi / zmagoslavna himna dela 3. rel. molitev v čast, zahvalo Bogu, hvalnica: moliti, peti himne // pri starih Grkih pesem v čast bogov ali herojev
  7.      hinávčiti  -im nedov.) hinavsko se vesti ali govoriti: prilizoval se je in hinavčil, samo da bi dosegel svoj namen; ne hinavči, saj te poznam; hinavčiti pred ljudmi // preh. prikazovati kaj izmišljenega ali lažnega kot resnično; hliniti: hinavčiti pobožnost, začudenje
  8.      hinávski  -a -o prid. () ki se kaže drugačnega, navadno boljšega, kot je: hinavski človek / hinavski smeh hinávsko prisl.: hinavsko govoriti; njegov obraz je bil hinavsko prijazen
  9.      hinávstvo  -a s () hinavščina: očital mu je hinavstvo / njegova brezobzirnost in hinavstvo
  10.      hiperbóličen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na hiperbolo: hiperbolični presek; hiperbolična oblika / hiperbolična geometrija geometrija, v kateri se da skozi točko zunaj premice potegniti premici neskončno vzporednic / hiperbolično izražanje
  11.      hiperboloíd  -a m () geom. središčno somerna ploskev, pri kateri imajo preseki obliko hiperbole, elipse in parabole: enodelni, dvodelni hiperboloid; rotacijski hiperboloid ki nastane, če se hiperbola zavrti okoli ene od osi
  12.      hiperestezíja  -e ž () med. pretirana občutljivost, preobčutljivost: hiperestezija kože
  13.      hipermnezíja  -e ž () med. čezmerno dobro delovanje spomina
  14.      híperpopulácija  -e ž (-á) prenaseljenost, preobljudenost: hiperpopulacija vzhodne Azije; izseljevanje zaradi hiperpopulacije
  15.      híperprodúkcija  -e ž (-ú) ekon. proizvodnja, ki presega kupno moč trga: hiperprodukcija je postajala vse bolj občutna; hiperprodukcija avtomobilov, kmetijskih pridelkov; pren. hiperprodukcija inteligence
  16.      hípersenzibilizácija  -e ž (-á) fot. povečanje občutljivosti emulzije
  17.      hípervitaminóza  -e ž (-ọ̑) med. bolezen zaradi preobilice vitaminov
  18.      hipnotizêr  -ja m () kdor hipnotizira: dober, spreten hipnotizer
  19.      hipnotizêrski  -a -o prid. () nanašajoč se na hipnotizerje: hipnotizerska sposobnost / hipnotizerski pogled / zabaval jih je s svojimi hipnotizerskimi čarovnijami
  20.      hipnóza  -e ž (ọ̑) spanju podobno stanje, v katerem se umetno uspavani vdaja vplivom uspavajočega: buditi iz hipnoze; spraviti v hipnozo; narediti kaj v hipnozi; hoditi kakor v hipnozi // hipnotiziranje: hipnoza se je posrečila / ekspr. podleči hipnozi igralke
  21.      hipocénter  tudi hipocênter -tra m (ẹ̄; ē) geol. točka pod zemeljsko površino, od koder izvirajo potresni valovi, žarišče potresa: globina hipocentra
  22.      hipocikloída  -e ž () geom. krivulja, ki jo opiše točka na obodu kroga, kotalečega se po notranji strani drugega kroga
  23.      hípofúnkcija  -e ž (-ú) med. zmanjšano delovanje kakega telesnega organa: hipofunkcija žleze obščitnice
  24.      Hipókratov  -a -o prid. (ọ̑) v zvezah: knjiž. Hipokratova prisega nekdaj besedilo, ki vsebuje moralna načela zdravniškega poklica in delamed. Hipokratova čepica obveza za glavo, pri kateri je glava povita od čela do konca lasišča
  25.      hípoma  prisl. () v trenutku, v hipu: hipoma se domisliti, umolkniti; avtomobil se je hipoma ustavil

   8.401 8.426 8.451 8.476 8.501 8.526 8.551 8.576 8.601 8.626  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA