Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ob (7.801-7.825)



  1.      ginekokratíja  -e ž () knjiž. družbeni sistem s prevladujočo vlogo žensk: doba ginekokratije
  2.      gíniti 1 -em nedov.) knjiž. 1. slabeti, hirati: deklica je bolj in bolj ginila; gine kakor sneg spomladi / njena moč hitro gine; volja mu gine; ekspr. kar ginila je od vznemirjenosti // umirati: množice ginejo od lakote; giniti za svobodo; v mnogih vojnah ginejo ljudje za tuje koristi 2. ponehavati, izgubljati se: strah v njem je polagoma ginil; od dne do dne je bolj ginila sloga in ljubezen / postava gine v meglo, v megli / rdečica ji gine z lic; pesn. mladost, življenje gine ginèč -éča -e in ginóč -a -e: gineč sneg; v trpljenju gineče bitje
  3.      gíniti 2 -em dov. ( ) zastar. ganiti: besede so ga globoko ginile; v srce giniti; prim. ginjen
  4.      gínjenje  -a s () zastar. ganjenost: polastilo se ga je globoko ginjenje
  5.      gínjenost  -i ž () ganjenost: obšla jo je rahla ginjenost; ginjenosti ni mogel skriti; ves je prevzet od ginjenosti / solze ginjenosti
  6.      gínko  -a m () vrtn. parkovno drevo z dvokrpimi listi, po izvoru iz Azije, Ginkgo biloba
  7.      gípsanje  -a s (í) glagolnik od gipsati: soba za prevezovanje in gipsanje
  8.      gipsárna  -e ž () pog. prostor, kjer se dela z mavcem; mavčarna: klinika ima novo, sodobno opremljeno gipsarno
  9.      girlánda  -e ž () iz rož, zelenja spleten venec, obešen v loku: ves prostor je slavnostno okrašen z girlandami / pisane girlande cvetja ♦ arhit. friz z girlandami
  10.      girokómpas  in girokompás tudi žirokómpas tudi žirokompás -a [prvi obliki tudi ži-] m (ọ̑; ) navt. kompas z giroskopom: girokompas krmari ladjo
  11.      giroskóp  tudi giroskòp tudi žiroskóp tudi žiroskòp -ópa [prvi obliki tudi ži-] m (ọ̑; ọ́) fiz. vrtavka, ki je vrtljiva okoli treh, med seboj pravokotnih osi
  12.      giroskópski  tudi žiroskópski -a -o [prva oblika tudi ži-] prid. (ọ̑) nanašajoč se na giroskop: giroskopske naprave / giroskopsko gibanje ♦ navt. giroskopski kompas girokompas
  13.      gizdalín  -a m () ekspr. moški, ki se pretirano skrbno oblači in domišljavo vede: mlad mestni gizdalin; pariški gizdalini; obnaša se kot pravi gizdalin
  14.      gizdalíniti  -im nedov.) ekspr., redko gizdalinsko se oblačiti, vesti: gizdalinili so v svojih z zlatom pošitih uniformah
  15.      gizdalínka  -e ž () ženska oblika od gizdalin
  16.      gizdalínski  -a -o prid. () nanašajoč se na gizdaline: nosil je tesno gizdalinsko obleko; gizdalinsko vedenje / gizdalinski častniki gizdalínsko prisl.: gizdalinsko oblečen fant
  17.      gizdalínstvo  -a s () ekspr. lastnost, značilnost gizdalinskega človeka: težko prenašam njegovo gizdalinstvo / gizdalinstvo v oblačenju
  18.      gízdav  -a -o tudi gizdàv -áva -o prid. (í; á) raba peša ki s svojim videzom ali vedenjem vzbuja pozornost: bil je gizdav in domišljav; gizdave meščanke v dragi kožuhovini / v roki je držal gizdavo palico; nosil je gizdavo uniformo / zastar. gizdav cvet bujen gízdavo tudi gizdávo prisl.: po dvorišču so gizdavo stopali petelini; gizdavo oblečene ženske
  19.      glaciál  -a m () geol. vsaka od daljših hladnejših dob v pleistocenu, poledenitev: favna glaciala
  20.      glaciálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na glacial: jezero glacialnega izvora; glacialni relikti / glacialna doba glacialgeogr. glacialna erozija erozija zaradi delovanja ledenika
  21.      glád  -ú in -a m () 1. občutek potrebe po jedi; lakota: najhujši glad ga je že minil; nič več ne čuti gladu; utešiti glad; v prijetni družbi je čisto pozabil na glad / pri njih ji ne bo treba trpeti gladu; pren., ekspr. glad po zemlji 2. pomanjkanje hrane: začel jim je groziti glad; tisoči so umirali od gladu
  22.      gládek  -dka -o, stil. gladák gládka -o inprid., gladkéjši tudi glájši (á; á) 1. ki ima površino brez izboklin, vdolbin: gladek les; bel, gladek papir; gladka cesta; gladka površina, stena; tla so bila gladka kakor marmor / v gladkih gubah padajoče zavese / imela je gladko, belo polt / gladka puškina cev cev, ki nima znotraj spiralastih žlebov // preprosto oblikovan: dala si je narediti gladko obleko / nazaj počesani, gladki lasje ki niso kodrasti, skodrani; gladko blago enobarvno; brez vzorcev // drsen, spolzek: spodrsniti na gladkem ledu 2. slovnično, stilno zelo izoblikovan: skrben, gladek prevod; gladki verzi; jezik v romanu je lep, gladek / gladek dialog drame; govorila je z gladkimi, ubranimi besedami 3. ki poteka brez težav, ovir: gladek potek dogodkov; mislili so, da bo opravek bolj gladek / publ. gladka zmaga naših košarkarjev ● njegov glas je bil sladek in gladek pretirano vljuden, prijazen; ima lep, gladek nastop uglajen, brezhibenanat. gladke mišice mišice notranjih organov, ki se krčijo neodvisno od človekove volje; bot. gladki bor bor z mehkimi iglicami in sprva gladko skorjo, po izvoru iz Severne Amerike, Pinus strobus; film. gladka stran filma stran filmskega traku, ki ni prevlečena z emulzijo; gastr. gladka omaka omaka, ki je enakomerno gosta gládko stil. gladkó prisl.: ta učenec gladko bere; gladko obrit; lase ima gladko nazaj počesane; pesem je lepo, gladko prevedena; gladko tekoči verzi; vse je šlo gladko kot po maslu ∙ gladko govori več jezikov dobro, brez napak; delo jima je šlo gladko od rok hitro, uspešno; ekspr. to si je gladko izmislil popolnoma, čisto; ekspr. ponudbo je gladko odklonil odločno, brez premišljanja
  23.      gláden  -dna -o prid. (á ā) knjiž. ki čuti potrebo po jedi; lačen: otrok je gladen in žejen; gladna žival / skušali so jih rešiti gladne smrti od lakote // z rodilnikom ki si zelo želi česa: bili so gladni krvi; dobrote in ljubezni gladen otrok
  24.      gládež 1 -a m () ekspr. stradanje: siromak, obsojen na večni gladež
  25.      gladílen  -lna -o prid. () s katerim se gladi površina: gladilni stroj; gladilna sredstva ♦ strojn. gladilni boben boben za glajenje mnogo drobnih kovinskih izdelkov hkrati

   7.676 7.701 7.726 7.751 7.776 7.801 7.826 7.851 7.876 7.901  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA