Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ob (7.651-7.675)


  1.      fúrijast  -a -o prid. (ú) ekspr. vihrav, neučakan, nagel: furijast človek; ne bodi tako furijasta / furijasto obnašanje fúrijasto prisl.: furijasto spraševati ♪
  2.      furijáti  -ám nedov. (á ȃ) ekspr. razburjeno, hitro tekati: kot obsedena je furijala po sobi in kričala / dosti napak je naredil, vidi se, da je furijal hitro, površno delal ♪
  3.      furlánka  -e ž (ȃ) manjša sekira za obsekavanje, klestenje dreves ♪
  4.      furnír  -ja m (í) v tanke plasti, liste zrezan les: izdelovati furnir; obložiti s furnirjem; hrastov, orehov furnir; kos, list furnirja ♦ les. plemeniti furnir za oblaganje zunanje strani izdelkov; slepi furnir za podlago plemenitemu furnirju ♪
  5.      furnírati  -am nedov. in dov. (ȋ) oblagati s furnirjem: izdelke iz mehkega lesa navadno furnirajo furníran -a -o: furnirano pohištvo ♪
  6.      furnírnica  -e ž (ȋ) les. obrat za izdelovanje furnirja: podjetje ima furnirnico, žagarski obrat in mizarstvo ♪
  7.      furóre  -a m (ọ̑) star., navadno v zvezi delati furore vzbujati veliko občudovanje, navdušenje: kamor pridete, delate furore ♪
  8.      fúš  -a m (ȗ) nižje pog. opravljanje navadno obrtniških del brez dovoljenja za opravljanje obrtne dejavnosti: preganjati fuš / delati na fuš ♪
  9.      fúšati  -am nedov. (ȗ) nižje pog. 1. opravljati navadno obrtniška dela brez dovoljenja za opravljanje obrtne dejavnosti: dopoldne dela v tovarni, popoldne fuša 2. peti, igrati napačne tone: ima slab posluh, zato fuša ♪
  10.      futúren  -rna -o (ȗ) pridevnik od futur: futurna oblika ♪
  11.      fužínarstvo  -a s (ȋ) nekdaj pridobivanje in predelovanje železa v fužinah: razvoj fužinarstva na Slovenskem ♪
  12.      ga  rod., tož. od on, nav. ekspr. 1. pog. stvar, ki se ne mara ali ne more imenovati: nalezel se ga je opijanil se je; precej sta ga že čutila bila sta vinjena; imeti ga pod kapo biti vinjen; dosti ga nese spiti more mnogo alkoholne pijače, ne da bi se upijanil; ta ga pa pihne je zabaven, domiseln; vzbuja občudovanje zaradi kakega dejanja, uspehov; polomiti ga narediti nerodnost, neumnost; elipt. to smo ga spili smo mnogo alkoholne pijače; zelo, hrupno smo se zabavali 2. navadno v nikalnih stavkih krepi predmet ali smiselni osebek: ni ga človeka, ki bi tega ne vedel to vsakdo ve; ni ga človeka, ki bi mi pomagal nihče mi noče pomagati, mi ne pomaga; pog. čez to vino ga ni ni boljšega vina / v vzkliku: glej ga, glej domišljavca; poglejte ga navihanca; prim. jih, jo, on ♪
  13.      gabardénast  in gaberdénast -a -o prid. (ẹ̑) tekst. ki je iz gabardena: siva gabardenasta obleka ♪
  14.      gabarít  -a m (ȋ) urb. višina stavbe, stavb glede na okolico: gabarit hiše ni primeren / gabarit naselja, trga je umerjen, enoten ♦ grad. zagotovljen prostor cestnega, plovnega, železniškega vozišča, v katerega ne sme nič segati iz okolice; svetlobni profil, svobodni profil; teh. okvirna mera, katere ne sme preseči naloženo vozilo na cesti, v plovnem kanalu, na progi ♪
  15.      gabríca  -e ž (í) plodovi gabra: nabirati žir in gabrico / gabrica je dobro obrodila ♪
  16.      gáčiti  -im nedov. (á ȃ) polniti, oblikovati kožo ubite živali tako, da se doseže naravna oblika živali: gačiti živali ♪
  17.      gàd  gáda m, im. mn. gádje in gádi (ȁ á) 1. strupena kača z verigi podobnimi lisami po hrbtu: gad ga je pičil; ne razlikuje gada od modrasa // strupena kača sploh: varuj se gadov; sikanje gada; gledata se kakor dva gada sovražno, neprijazno; odskočila je, kakor da bi jo gad pičil zelo hitro; taji in skriva ko gad noge; sovraži ga kot gada ∙ ekspr. gojiti, rediti gada na prsih, na srcu izkazovati dobrote človeku, ki je dobrotniku nehvaležen, sovražen 2. pog., ekspr. neugnan, podjeten človek: sami stari gadje so se zbrali; pravi gad je ♪
  18.      gádji  -a -e prid. (ȃ) nanašajoč se na gade: gadji pik; gadji strup ∙ bibl. gadja zalega hudobni, ničvredni ljudje; prisl.: po gadje se zvijati; ekspr. po gadje je pihala zelo je bila jezna ♪
  19.      gága  -e ž (ā) zool. velika polarna raca, ki daje zelo dober puh, Somateria mollissima: gnezdišča gag in galebov ♪
  20.      gágati  -am nedov. (ā) 1. oglašati se z glasom ga: gos, raca gaga // pog., slabš. govoriti, pripovedovati: kar naprej nekaj gaga 2. ekspr. utapljati se, dušiti se: neizkušeni plavalci so gagali v globoki vodi / gagajo od vročine; pren. gagajo v dolgovih // zelo slabo živeti: v internaciji so vsi gagali / to bo še gagal, preden bo vse uredil; žarg. pred tem izpitom boš pa še krepko gagal se boš moral zelo učiti, študirati gagajóč -a -e: gosi so se gagajoč razkropile ♪
  21.      gájba  -e ž (ȃ) 1. zaboj iz lesenih letev, navadno za sadje ali zelenjavo: zbijati gajbe; krompir so zložili v gajbe / kupil je gajbo grozdja 2. star. (ptičja) kletka: ptica se še ni privadila gajbe 3. ekspr. tesen, zaprt prostor: vratar je tičal v stekleni gajbi ob stopnišču ♪
  22.      gájiti se  -im se nedov. (ȃ) nar. predajati se udobju, razvajati se: omahoval je med mehkužnim občutkom, da bi se gajil, in sklepom, da hoče biti čvrst (J. Galsworthy - O. Župančič) ♪
  23.      gajlárdija  -e ž (á) vrtn. vrtna rastlina z razvejanim steblom in živobarvnimi cveti v koških, Gaillardia ♪
  24.      gála  -e ž (ā) knjiž. svečana, paradna obleka: pojavil se je oblečen v sijajno galo; častniki v gali ♪
  25.      gála  prid. neskl. (ȃ) slavnosten, svečan: gala predstava; kapelnik v gala uniformi / ekspr. vsi povabljenci so bili gala lepo oblečeni // pog., ekspr. prvovrsten, odličen: videl sem gala film; točke iz akrobacije so bile gala; sam.: oblekel se je v gala ♪

   7.526 7.551 7.576 7.601 7.626 7.651 7.676 7.701 7.726 7.751  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA