Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ob (7.601-7.625)


  1.      frfotàv  -áva -o prid. (ȁ á) 1. ki plapola, vihra: frfotava perjanica / ekspr. dobro pozna svet frfotavih kril 2. ekspr. lahkomiseln, površen: frfotava ženska / frfotava gonja od zabave do zabave ♪
  2.      frfôtniti  -em dov. (ó ȏ) hitro, slišno zamahniti s perutmi: obstreljeni kragulj je še nekajkrat frfotnil, nato pa obmiroval ♪
  3.      frfránje  -a s (ȃ) glagolnik od frfrati: frfranje obleke / frfranje sinic okrog krmilnice ♪
  4.      frígijski  -a -o prid. (í) nanašajoč se na Frigijce ali Frigijo: frigijsko prebivalstvo / frigijska čepica v francoski revoluciji stožčasto pokrivalo s povešeno konico kot simbol svobode ♦ muz. frigijska lestvica v srednjeveški cerkveni glasbi diatonična lestvica nealteriranih tonov od tona e navzgor ♪
  5.      frikasé  -ja m (ẹ̑) gastr. jed iz drobnih kosov navadno telečjega mesa, dušenega v svetli, kisli omaki: postregli so jim s frikasejem / perutninski frikase ♪
  6.      frís  -a m (ȋ) nižje pog., nav. slabš. obraz: prav grd fris ima ♪
  7.      fritáti  -ov m mn. (ȃ) gastr. palačinke v obliki rezancev za v juho: goveja juha s fritati ♪
  8.      frivólen  -lna -o prid. (ọ̑) knjiž. lahkomiseln, neresen, objesten: frivolen ton govorjenja; frivolne pesmi / frivolen ljubimec / frivolna izvedba dela lahkotna, igriva // ekspr. nesramen, opolzek: frivolni dovtipi; frivolno opisovanje zunanjosti frivólno prisl.: frivolno govoriti ♪
  9.      fríz  -a m (ȋ) arhit. 1. del antičnega templja med arhitravom in zatrepom, navadno plastično okrašen in obarvan: partenonski friz 2. vodoraven, plastično ali slikarsko okrašen pas, ki zaključuje ali poživlja zlasti stene: figuralen, pozlačen friz; fasade s stebri, zidci in frizi; dvorana s frizom z zgodovinskimi prizori ♪
  10.      frizêrstvo  -a s (ȇ) frizerska obrt: ukvarjati se s frizerstvom / žensko frizerstvo frizerstvo za ženske / opustil je frizerstvo opravljanje frizerskega poklica ♪
  11.      frizírati  -am nedov. (ȋ) strokovno urejevati lase: kdo vas frizira; frizira se v najboljših salonih // ekspr. česati (lase): rada je frizirala in oblačila svoje punčke; po cele ure se frizira frizíran -a -o: skrbno frizirani lasje ♪
  12.      fŕkati 1 -am nedov. (r̄ ȓ) 1. ekspr. zelo hitro hoditi, tekati: kar naprej je frkala iz sobe v kuhinjo; pes je ves čas frkal okrog hiše / pog. žena mu frka okrog, otroci so pa lačni // redko zelo hitro letati, švigati: lastovke frkajo po zraku 2. s hitrim sprožanjem upognjenega prsta premikati, suvati kaj; frcati: frkal je svinčnik po mizi ♪
  13.      fŕklja  -e ž (ȓ) ekspr. živahno nedoraslo dekle: sprehajal se je z dvema frkljama; spogledljiva šestnajstletna frklja; vede se kakor frklja / kakšne frklje so dandanes dekleta / kot nagovor zmeraj si kaj izmišljaš, frklja // nedoraslo dekle sploh: je še prava frklja / pog. ima same frklje in nobenega fanta hčere ♪
  14.      fŕkljast  -a -o prid. (ȓ) ekspr. značilen za frkljo: frkljasto obnašanje / frkljasto dekle ♪
  15.      frkolínski  -a -o prid. (ȋ) ekspr. značilen za frkoline: frkolinski smeh; frkolinsko obnašanje / presneti frkolini frkolinski! ♪
  16.      frléti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. nav. ekspr. zibaje se lahkotno letati: metulji frlijo okrog rož / ptič frli čez hišo leti; letaki so frleli po zraku 2. neurejeno izstopati iz celote: lasje mu frlijo na vse strani / obleka mu vsa frli 3. pog., ekspr. kazati ljubezensko vznemirjenost, biti zaljubljen: kmalu bo začel frleti frlèč -éča -e: frleči lasje ♪
  17.      frlínka  -e ž (ȋ) bot. užitna goba, zraščena iz številnih betov, ki imajo s strani nasajene klobučke; velika zraščenka ♪
  18.      frlúckati  -am nedov. (ȗ) nar. vzhodno žvižgati, požvižgavati: hodi po sobi in frlucka; veselo si frlucka ♪
  19.      frníkolati se  -am se tudi frníkulati se -am se tudi frníkolati -am tudi frníkulati -am nedov. (ȋ) igrati se otroško igro, pri kateri je treba spraviti frnikole v jamico: izdolbli so jamico in se frnikolali; znal se je dobro frnikolati ♪
  20.      frónta  -e ž (ọ̑) 1. področje, kjer se spopadata sovražni vojski: poslali so ga na fronto; zaledje in fronta / fronta se pomika proti središču države; držati, prebiti, utrditi fronto / fronta je razpadla; oskrbovati fronto / pasti na fronti // publ., s prilastkom področje delovanja, udejstvovanja: ofenziva nasprotnikov se razvija na ideološki fronti; zboljšati stanje na naši kulturni fronti 2. s prilastkom skupnost strank ali posameznikov, ki imajo isti cilj: vključiti se v enotno delavsko, nacionalno fronto; fronta demokratičnih sil za osvoboditev / ljudska fronta demokratične stranke in skupine okoli komunističnih partij za boj proti fašizmu po 1935; Osvobodilna fronta (slovenskega naroda) slovenska narodnoosvobodilna organizacija, ustanovljena 27. aprila 1941 3. drug poleg drugega stoječi predmeti ali objekti; vrsta, črta: čoln drsi pred fronto ladij; za belimi ovčicami na zahodu je temna fronta oblakov 4. star. prednja stran (stavbe), pročelje: hiša je s fronto obrnjena na ulico; fronta palače 5. meteor., navadno v zvezi atmosferska fronta mejno področje med zračnima gmotama, ki se razlikujeta zlasti po temperaturi, vlagi, oblačnosti: atmosferska fronta se pomika iznad Atlantika proti Evropi / hladna fronta del atmosferske fronte, kjer prodira hladen zrak; topla fronta del atmosferske fronte, kjer se nariva topel zrak ● boriti se na dveh frontah biti dejaven na dveh različnih področjih; ekspr. podpreti, premagati koga na celi fronti popolnoma, v celoti; publ. znajti se na skupni fronti imeti skupen cilj; publ. lotiti se boja proti nepismenosti na široki fronti vsepovsod ◊ gled. odrska fronta panoramske kulise, ki stojijo pred horizontom; zgod. druga fronta novo zahodno bojišče proti hitlerjevski Nemčiji po izkrcanju v Normandiji; soška fronta v prvi svetovni vojni med Avstrijo in Italijo ob Soči ♪
  21.      frontálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na prednjo stran: frontalen padec smučarja; frontalno trčenje z drugim vozilom / frontalen napad na kolono / frontalen pogled / mož je naslikan v frontalni pozi z obrazom naprej, od spredaj; frontalna soha obrnjena s prednjo stranjo h komu 2. ki poteka odkrito, neposredno na širokem področju: pripraviti se na frontalne akcije proti sovražniku; ne morejo sprejeti frontalne borbe / frontalno in manevrsko vojskovanje; pren., publ. frontalni odpor reakcije 3. nanašajoč se na fronta 5: frontalne motnje so dosegle naše kraje, se pomikajo proti vzhodu; frontalne padavine ◊ ped. frontalni pouk pouk, pri katerem sodelujejo vsi učenci istočasno, z istim gradivom pod neposrednim učiteljevim vodstvom; voj. frontalna vojna bojevanje na frontah po principih taktike in strategije frontálno prisl.: frontalno napasti sovražnika; figure na freski so postavljene frontalno ♪
  22.      frontáš  -a m (á) pog., med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 član Osvobodilne fronte: zaveden frontaš ♪
  23.      frónten  -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na fronto: frontni jarki / frontni vojaki / frontna poročila / frontna črta / delovanje frontnih organizacij po vaseh organizacij Osvobodilne fronte / frontne brigade prva leta po 1945 delovne brigade, ki jih je organizirala Osvobodilna fronta ♪
  24.      frontispíc  -a in frontispíce -ea [druga oblika -is] m (ȋ) biblio. podoba in okraski na naslovni ali prednaslovni strani v knjigi ♪
  25.      fróntovec  -vca m (ọ̑) 1. pog., med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 član Osvobodilne fronte: delaven frontovec; sestanek frontovcev iz celega okraja 2. ekspr. vojak, ki se bojuje na fronti: lačni frontovci ♪

   7.476 7.501 7.526 7.551 7.576 7.601 7.626 7.651 7.676 7.701  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA