Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ob (7.351-7.375)
- fenomenálen -lna -o prid. (ȃ) 1. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji: ima fenomenalen spomin; doživel je fenomenalen uspeh; fenomenalno odkritje // nenavadno, izredno sposoben: fenomenalen človek; fenomenalen dirigent 2. knjiž., redko pojaven: fenomenalni svet ♪
- fenomenologíja -e ž (ȋ) opis pojavov kakega področja: kriminalna fenomenologija; muzikalna fenomenologija; fenomenologija novodobne kulture ♦ filoz. fenomenologija po Heglu znanost o pojavnih oblikah duha v njegovem zgodovinskem razvoju; po Husserlu filozofski nazor, ki z analizo pojavov zavesti odkriva bistvo samih predmetov ♪
- fénski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na fen: fenski veter / fenski oblak strnjena oblačna gmota nad gorovjem, kadar piha fen / fensko sušenje ♪
- féntati -am dov. (ẹ́) nižje pog., ekspr. 1. uničiti, pokončati: kar prime v roko, vse fenta / nikar toliko ne delaj, saj se boš fental 2. ubiti, umoriti: fental ga bom, če mi pride v roke; obupala je in se fentala ♪
- fêrbel -bla m (é) pokru podobna igra, pri kateri igra vsak igralec s štirimi kartami: igrati ferbel ♪
- fêredža -e ž (ȇ) v muslimanskem okolju tančica, s katero si muslimanke pokrivajo obraz: prepovedati nošnjo feredže // nekdaj dolgo, široko vrhnje oblačilo muslimank: žene v feredžah ♪
- ferít -a m (ȋ) 1. nav. mn., kem. spojina železovega oksida in oksida kake druge kovine z izrazitimi magnetnimi lastnostmi: manganov ferit; proizvodnja feritov in magnetov; uporaba feritov v elektroniki 2. metal. čisto železo, obstojno pod 910°C ♪
- fermáč -a m (á) žarg., lov. pes, ki tiho obstane, ko najde divjad; ptičar: ima odličnega fermača ♪
- fermentácija -e ž (á) biol., kem. spreminjanje organskih snovi z delovanjem encimov: pospešiti fermentacijo; fermentacija mleka, tobaka ♪
- fermentírati -am nedov. in dov. (ȋ) biol., kem. povzročati fermentacijo: fermentirati mleko; tobak se fermentira fermentíran -a -o: fermentirane vrste mleka ♪
- fêrmij -a m (é) kem. umetno pridobljen redek radioaktivni element, Fm ♪
- fêromangán -a m (ȇ-ȃ) metal. zlitina železa in mangana: obloga iz feromangana ♪
- ferrári -ja [fera-] m (ȃ) osebni avtomobil italijanske tovarne Ferrari: voziti se s ferrarijem ♪
- fêrryboat in fêribot -a [feribot] m (ȇ) navt. ladja za prevoz vozil in potnikov, zlasti na večje razdalje: vkrcati avtomobile na ferryboat ♪
- fertílen -lna -o prid. (ȋ) biol. sposoben (o)ploditve, ploden: fertilen cvetni prah; fertilna samica ♪
- fés -a m (ẹ̑) v muslimanskem okolju moško pokrivalo v obliki prisekanega stožca s cofom, navadno rdeče: pokriti se s fesom ♪
- festiválski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na festival: festivalski program / festivalska dvorana / festivalska atmosfera; festivalsko občinstvo / festivalski film ♪
- festón -a m (ọ̑) um. okras v obliki cvetnega ali sadnega venca: feston na pročelju hiše ♪
- fetálen -lna -o (ȃ) pridevnik od fetus: fetalni krvni obtok ♪
- fétiš -a m (ẹ̑) 1. pri nekaterih primitivnih ljudstvih predmet, ki ima nadnaravno moč in se časti po božje: razprava o fetiših in običajih 2. knjiž. za posameznika ali skupino nedotakljiva, slepo oboževana, priznana stvar: ljudsko pesem je spremenil v fetiš; zadati udarec fetišem malomeščanske demokracije ♪
- fetišíst -a m (ȋ) 1. kdor verjame v fetiše in jih časti: pripadniki tega plemena so fetišisti 2. psiht. kdor čuti bolezensko seksualno nagnjenost do dela telesa ali oblačila osebe drugega spola ♪
- fetišízem -zma m (ȋ) 1. pri nekaterih primitivnih ljudstvih vera v fetiše in njihovo čaščenje: opustiti fetišizem; raziskovati fetišizem in malikovalstvo pri nekaterih ljudstvih 2. knjiž. pretirano, slepo oboževanje, priznavanje česa: nagibati se k fetišizmu; dragocenosti so postale predmet njenega fetišizma ◊ ekon. blagovni fetišizem pojav, da se odnosi med ljudmi kažejo kot odnosi med stvarmi; psiht. fetišizem bolezenska seksualna nagnjenost do dela telesa ali oblačila osebe drugega spola ♪
- fetišizíranje -a s (ȋ) glagolnik od fetišizirati: to občudovanje meji že na fetišiziranje; fetišiziranje voditelja ♪
- févd -a m (ẹ̑) v fevdalizmu zemljiška posest, ki jo podeli fevdni gospod vazalu v užitek za opravljanje vojaških ali drugih služb: deliti fevde; obdariti koga s fevdom / dati posestvo v fevd v užitek za opravljanje vojaških ali drugih služb ♪
- fevdálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na fevdalce ali fevdalizem: fevdalni red; fevdalna doba; fevdalna družbena ureditev / fevdalni odnosi, privilegiji; fevdalne dajatve; fevdalna razkosanost dežele; fevdalno plemstvo / fevdalna družba, država ◊ zgod. fevdalni gospod do odprave tlačanstva posredni ali neposredni lastnik zemlje s podložniki ♪
7.226 7.251 7.276 7.301 7.326 7.351 7.376 7.401 7.426 7.451