Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ob (6.851-6.875)
- edíni -a -o prid. (ȋ) 1. ki obstaja v enem primerku: to je edini izhod iz dvorane; bila je njegov edini otrok; dal mu je edino hčer za ženo / edini izhod iz stiske; to je še edina možnost, da bi preprečili nesrečo; edino upanje / ekspr. edina sreča, da si prišel 2. ki je omejen samo na navedeno: edina izvoda dragocene knjige hrani naša knjižnica; to so bile edine besede, ki jih je spregovoril // ekspr., v prislovni rabi, zapostavljen poudarja omejenost na navedeno: on edini je prišel na cilj; vi edini mi morete pomagati; vznes. ljubezen edina prenese take težave / enega edinega človeka poznam, ki to ve; sam.: mi nismo edini, ki vam ne verjamemo ♪
- edíniti -im nedov. (ȋ ȋ) 1. knjiž. delati kaj enotno, složno: vedel je za politično razcepljenost, vendar je skušal narod ediniti 2. star. družiti, povezovati: ista skrb je oba edinila ♪
- edínstven -a -o prid. (ȋ) 1. nav. ekspr. ki zelo izstopa po pomembnosti, vrednosti: to je zate edinstvena prilika; edinstvena skulptura; edinstveno doživetje / sprejem je bil nadvse veličasten, edinstven; edinstvena lepota jezera / on je edinstven človek izreden, čudovit 2. knjiž. edino pravi, edino mogoč: užitek mu pomeni edinstveni smisel življenja edínstveno prisl.: edinstveno oblikovan obraz; sam.: rad bi doživel nekaj velikega, edinstvenega ♪
- edínščina -e ž (ȋ) star. 1. revščina, pomanjkanje: na eni strani preobilje, na drugi edinščina 2. samota, zapuščenost: edinščina mu ni dobro dela ♪
- edukácija -e ž (á) knjiž. vzgoja, izobraževanje: edukacija mladega človeka ♪
- edukatíven -vna -o prid. (ȋ) knjiž. vzgojen, izobraževalen: edukativen film / edukativni problemi ♪
- eféb -a m (ẹ̑) 1. pri starih Grkih mladenič svobodnega rodu, star okoli 18 let: efebi in dečki 2. knjiž., ekspr. zelo lep mladenič ♪
- efedrín -a m (ȋ) farm. alkaloid, ki poživljajoče deluje na avtonomno živčevje in krvni obtok ♪
- efékt -a m (ẹ̑) 1. kar predstavlja posledico kakega dejanja ali dela, uspeh: trudila sta se, toda efekt ni bil pri obeh enak; dobro organizirana proizvodnja bo dala večji efekt; njegovo prizadevanje ni bilo brez efekta; zanima nas končni efekt / finančni efekt podjetja 2. sredstvo, ki naj naredi močen vtis, učinek: uporabil je cenene efekte; njegova gledališka dejavnost je bila usmerjena v zunanje efekte / v tej družbi prevladujeta efekt in poza // vtis, učinek: največji efekt je dosegel zaključek skladbe; močen barvni efekt; vsaka nadaljnja beseda bi pokvarila efekt govora ◊ film., gled. zvočni efekt zvok, ki spremlja dogajanje; učinek, ki ga zvok doseže; fiz. fotoelektrični efekt fotoefekt ♪
- eféktnost -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost efektnega: efektnost članka, zaključka pesmi; dobra razlaga poveča efektnost pouka / drama je preračunana predvsem na zunanjo efektnost ♪
- eféndija -e m (ẹ̑) spoštljiv nagovor, v jugoslovanskem muslimanskem okolju gospod: poslušam, efendija / kot zapostavljeni pristavek k imenu izobraženega moškega zraven njega je sedel Tosun efendija ♪
- efíra -e ž (ȋ) zool. klobučnjak na razvojni stopnji med polipom in meduzo: efire nastanejo s prečno delitvijo polipa ♪
- efór -a m (ọ̑) zgod. vsak od petih voljenih nadzornikov javnega življenja s civilno sodno oblastjo v stari Šparti: efori in člani geruzije v Šparti ♪
- egalizírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. narediti stvari enake, enako vredne; izenačiti, izravnati: umetnik je namenoma egaliziral vse elemente na sliki ◊ teh. s stružnico egalizirati izobličen strojni del vrniti mu pravilno obliko; egalizirati kože dati jim enakomerno debelino; egalizirati pločevino poravnati njeno neravno površino ♪
- egéjski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Egejsko morje: egejski otoki / egejska kultura kultura v deželah ob Egejskem morju pred grško kulturo ♪
- ehéj in ehèj medm. (ẹ̑; ȅ) izraža zadovoljnost, navdušenje: ehej, kako se mu je pobesil nos ♪
- eholót -a m (ọ̑) navt. elektronska priprava za merjenje globine vode z ultrazvokom, ultrazvočni globinomer ♪
- eidétičen tudi ejdétičen -čna -o [ej-] prid. (ẹ́) nanašajoč se na eidetiko: eidetična predstava, sposobnost / eidetični otroci ♪
- eidétik tudi ejdétik -a [ej-] m (ẹ́) psih. človek z eidetično sposobnostjo: ugotovili so, da je otrok eidetik ♪
- einsteinij -a [ájnštaj-] m (ȃ) kem. umetno pridobljen redek radioaktivni element, Ei ♪
- éj in èj medm. (ẹ̑; ȅ) 1. izraža zadovoljnost, navdušenje: ej, prijatelj, še bo veselo; ej, lepo je bilo / ej, bo jezen 2. izraža obžalovanje, zadrego, zavrnitev: ej, ej, ej, to mi pa nič ne diši; ej, ej, da ga nisem poslušal; ej, kaj boš vzdihoval ♪
- eklampsíja -e ž (ȋ) med. bolezen s krči in izgubo zavesti, navadno v nosečnosti, ob porodu ali po njem ♪
- eklekticízem -zma m (ȋ) prevzemanje in spajanje različnih sistemov, pogledov, ugotovitev: osvoboditi znanost eklekticizma; njegovi zgodnji literarni poskusi kažejo stilni eklekticizem; slika je tipičen primer manirizma in eklekticizma ♪
- ekléktičen -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na eklektike ali eklekticizem: njegov svetovni nazor je eklektičen; eklektična arhitektura / eklektični mislec / eklektično prisvajanje že danih pesniških oblik ekléktično prisl.: eklektično usmerjena umetnost ♪
- ékloga in eklóga -e ž (ẹ̑; ọ̑) lit. idilična pesem o pastirskem življenju, navadno v obliki dialoga: Vergilove ekloge; pastorale in ekloge ♪
6.726 6.751 6.776 6.801 6.826 6.851 6.876 6.901 6.926 6.951