Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ob (5.951-5.975)
- determinízem -zma m (ȋ) filoz. nauk, po katerem se vse razvija po objektivnih zakonih, ki so neodvisni od človekove volje in njegovega delovanja: pristaš determinizma / družbeni, ekonomski determinizem ♪
- déti dém dov., 2. mn. déste (ẹ́ ẹ̑) star. izraziti z besedami; reči, dejati1: jaz pa mislim in dem: to ni nobeno plačilo; ne dam tako poceni, de trgovec; del je, da so ga napadli razbojniki / kaj deš ti, kaj bo iz tega; gotovo so že vsi odšli, si je del mislil, menil; prim. dejati2 ♪
- déti dénem dov., dêni deníte (ẹ́) napraviti, da pride kaj na določeno mesto: lovec dene puško na ramo; dela je roke pod glavo; krčmar dene pipo v usta in potegne; del je roke v žep; kam si del knjigo; dela si je ogrlico okrog vratu / počakaj, še konja denem v hlev / deni to iz rok! ● knjiž. ponekod, denimo na deželi, ta običaj še poznajo na primer, recimo; knjiž. denimo, da je tako mislimo si, recimo; star. deli so ga ob glavo obglavili so ga; pog. denimo šale na stran začnimo govoriti resno; ekspr. ta nas dene v koš premaga nas, boljši je kot mi; star. deli so ga v okove in vrgli v ječo uklenili; star. nima kaj v usta deti reven je; strada; pijača mu je dobro dela prijala, koristila; dobro mu dene, če ga hvalijo ugaja mu; ekspr. od zadrege ni vedela, kam naj se
dene kaj naj počne, kako naj se vede ♪
- detìč -íča tudi détič -a m (ȉ í; ẹ̄) 1. zastar. deček, fantek: kipci zlatih detičev stojijo na ličnih podstavkih 2. nar. vzhodno (obrtniški) pomočnik: zidarski detič ♪
- detínski -a -o prid. (ȋ) knjiž. otroški: čisto detinski je še; detinska doba; obujal je spomine na detinska leta / detinska bolezen, nebogljenost ♪
- detínstvo -a s (ȋ) knjiž. otroška doba, otroštvo: že iz detinstva sta dobra prijatelja ♦ ped. doba otrokovega razvoja od konca prvega leta starosti do vstopa v šolo; zgodnje otroštvo ♪
- detomòr -ôra m (ȍ ó) jur. umor otroka, ki ga stori njegova mati ob rojstvu ali neposredno po njem: kaznovati detomor ♪
- detomorílka -e [u̯k] ž (ȋ) mati, ki umori svojega otroka ob rojstvu ali neposredno po njem: detomorilko so obsodili na strogi zapor ♪
- detonátor -ja m (ȃ) razstrelivo, s katerim se povzroči eksplozija glavnega naboja: občutljivost detonatorja // posodica s takim razstrelivom: pritrdil je detonator in prižgal zažigalno vrvico; odviti minam detonatorje ♪
- detonírati -am dov. in nedov. (ȋ) eksplodirati ob zelo hitrem širjenju sežiga v eksplozivu: razstrelivo detonira / preh. detonirati dinamit povzročiti, da detonira ♪
- detrítus -a m (ȋ) biol. drobci razpadlih rastlin in živali v vodi, navadno mikroskopsko majhni, drobir: voda je bogata planktona in detritusa ♪
- déva -e ž (ẹ̑) zastar. dorasla mlada ženska, ki še ni poročena; dekle: iz deklice je postala lepa deva; ponosna deva; obraz mlade deve / Pred tabo klečim, izvoljena deva (S. Gregorčič) devica Marija ♪
- dévče -ta s (ẹ̄) star. dekle: njegova hči je dobro devče / kaj bo takole nebogljeno devče ♪
- devét devêtih štev. (ẹ̑ é) 1. izraža število devet [9] a) v samostalniški rabi: trikrat tri je devet; devetih se ne ustraši / ura bije devet; o pol devetih dopoldne; pridemo ob devetih (zvečer) 21h b) v prilastkovi rabi: devet otrok; v devetih primerih; tudi neskl.: opisuje dogodke zadnjih devet(ih) let; trajalo bo okoli devet dni // neskl. izraža številko devet: oddaja na kanalu 9; v razmerju štiri proti devet 2. ekspr. izraža nedoločeno večjo količino: močen je za devet mož ● ekspr. tako te bom, da boš devet sonc videl močno te bom udaril po glavi; v pravljicah iti čez devet gorá in devet vodá zelo daleč; star. v devetih vaseh ni takega dekleta daleč naokoli; sam.: igr. pikova devet devetica, devetka ♪
- devétdesetlétnica -e ž (ẹ̑-ẹ̑) 1. devetdeseta obletnica: proslaviti devetdesetletnico; devetdesetletnica obstoja gasilskega društva 2. devetdeset let stara ženska: devetdesetletnica je še zdrava in čila ♪
- devétdnéven -vna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑) ki traja devet dni: devetdneven pohod ♦ rel. devetdnevna pobožnost devetdnevnica ♪
- devétdnévnica -e ž (ẹ̑-ẹ̑) rel. pobožnost, ki traja devet dni: opravljala je devetdnevnico za sinovo zdravje; devetdnevnica v čast Mariji ♪
- devêti -a -o štev. (é) ki v zapovrstju ustreza številu devet: deveti [9.] februar; bil je deveti otrok v družini; ob deveti (uri) 9h; 21h; v deveto leto gre / deveti del celote ● ekspr. dekleta so mu deveta briga prav nič se ne zmeni zanje; deveta dežela v pravljicah daljna dežela; dežela, v kateri se človeku zelo dobro godi; ekspr. tat je bil že zdavnaj za deveto goro zelo daleč; je izginil brez sledu; pog., šalj. deveta lepota jamica na bradi; ekspr. kovati koga v deveta nebesa zelo hvaliti, povzdigovati; ekspr. biti v devetih nebesih zelo srečen; preg. dober glas seže v deveto vas kar je dobro, je daleč naokrog znano ♪
- devetíca -e ž (í) 1. pog. številka devet: devetica je bila moja srečna številka / na tej progi vozi devetica tramvaj, avtobus številka devet 2. igralna karta z devetimi znaki: ko je zamenjal dve karti, je dobil asa in devetico ♪
- devetína -e ž (í) del na devet enakih delov razdeljene celote: vsak je dobil svojo devetino ♦ zgod. podložniška dajatev devetega dela pridelkov, dohodkov zemljiškemu gospodu ♪
- devétka -e ž (ẹ̑) 1. pog. številka devet: samo devetko je čakal, pa bi imel tombolo / devetka vozi vsake četrt ure tramvaj, avtobus številka devet 2. igralna karta z devetimi znaki: srčna devetka ♪
- devetkéla -e ž (ẹ̑) slabš. ženska, ki veliko govori o nepomembnih stvareh: žlobudrava devetkela ♪
- devétkraten tudi devétkráten -tna -o prid. (ẹ̑; ẹ̑-ā) devetkrat tolikšen: nova konstrukcija zdrži devetkratno težo / ekspr. devetkratno izobilje ♪
- devétnajst in devetnájst -ih štev. (ẹ̑; á) izraža število ali številko devetnajst [19]: pridem ob devetnajstih ♪
- devétnajsti in devetnájsti -a -o štev. (ẹ̑; á) ki v zapovrstju ustreza številu devetnajst: predstava se začne ob devetnajsti (uri); stopiti v devetnajsto leto; devetnajsto [19.] stoletje od 1800 do 1900 ♪
5.826 5.851 5.876 5.901 5.926 5.951 5.976 6.001 6.026 6.051