Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ob (4.801-4.825)



  1.      brkljáti  -ám nedov.) 1. dajati si opravka z drobnimi deli: težkega dela ne zmore več, samo okoli hiše kaj brklja; brkljati po štedilniku, po vrtu 2. pog. brskati, stikati, šariti: brkljati po krožniku; zamišljeno brklja po omari; brkljati po torbici za ključi / kaj brkljaš tod?
  2.      brkónčica  -e ž (ọ̑) nar. gorenjsko trobentica: šopek rumenih brkončic
  3.      brlênje  -a s (é) glagolnik od brleti: piše ob brlenju sveče
  4.      brléti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. goreti s slabim plamenom, medlo svetiti: ob njeni postelji je brlela lučka; sveča, žarnica brli; pren. slabotno upanje brli v srcu; življenje samo še brli v njem 2. nar. dolenjsko, ekspr. biti buden; bedeti: kaj pa še brliš in ne greš spat? brlèč -éča -e: brleča leščerba, petrolejka
  5.      brlíka  -e ž (í) nar. brlivka: v sobi je gorela samo brlika
  6.      brlízgniti  -em dov.) 1. predirljivo zapiskati ali zažvižgati na prste: stopil je na prag in brlizgnil; brezoseb. v grmu je brlizgnilo, da je šlo skozi ušesa 2. ekspr. v tankem, močnem curku iztisniti slino skozi zobe: brlizgniti slino skozi stisnjene zobe
  7.      brljávka  -e ž () 1. redko brlivka: prižgati brljavko / ob taki brljavki ni mogoče šivati 2. ekspr. ženska, ki slabo vidi
  8.      brljúzgniti  -em dov.) ekspr. pljuskniti, brizgniti: apno mu je brljuzgnilo v lice / brljuzgniti vodo v obraz
  9.      brnístra  -e ž () bot. šibasta obmorska grmičasta rastlina z rumenimi cveti, Spartium junceum: vlakna brnistre se uporabljajo v tekstilni industriji
  10.      brnjálo  -a s (á) nar. opravljanje drobnih, nepomembnih del: čič ne da nič, brnjalo pa le malo (F. Finžgar)
  11.      brnjáti  -ám nedov.) dajati si opravka z drobnimi deli; brkljati: brnjati okrog hiše, po dvorišču
  12.      brodíti  bródim nedov. ( ọ́) 1. hoditi po čem ovirajočem: do kolen broditi po blatu; broditi skozi resje ∙ ekspr. menda kar brodi po denarju ga ima v preobilju; ekspr. globoko je brodil po krvi umoril je mnogo ljudi 2. hoditi brez cilja, brez orientacije; bloditi: broditi po svetu; broditi po travnikih in gozdovih; pren. samo dekleta mu brodijo po glavi; misel na beg mu neprestano brodi po glavi 3. premikati prste, roke v čem gostem: brodila mu je po laseh; otrok brodi z rokami po snegu / race brodijo s kljunom po vodi; broditi z žlico po juhi 4. zastar. pluti: dolga leta je brodil po morju brodèč -éča -e: s prsti brodeč po beli bradi
  13.      brodníca  -e ž (í) ženska oblika od brodnik: brodnica ga je prepeljala čez reko
  14.      brôdnja  -e ž (ó) bredenje: reka je za brodnjo pregloboka
  15.      brodolómec  -mca m (ọ̑) kdor doživi brodolom: brodolomci so se rešili na samoten otok; brodolomca je vrglo ob čeri; pren., ekspr. družbeni brodolomec; svet brodolomcev in obupancev
  16.      brogovíta  -e ž () bot. grm z belimi cveti v socvetju in rdečimi jagodami, Viburnum opulus: na robu gozda je cvetela brogovita; vrtna brogovita okrasni grm z belimi cveti v socvetjih, podobnih kepam, Viburnum opulus sterile
  17.      brokát  -a m () vzorčasta, včasih z zlatom ali srebrom pretkana težka svila: prevleči naslonjač z brokatom; zlat brokat; brokat za prešite odeje; večerna obleka iz brokata / cesarica, oblečena v svilo in brokat
  18.      brokáten  -tna -o prid. () ki je iz brokata: bila je oblečena v srebrno brokatno obleko; brokatno pregrinjalo / bogato izrezljani brokatni stoli
  19.      brókoli  -ov m mn. (ọ̑) cvetači podobna sredozemska kulturna rastlina ali njeno omesenelo socvetje: brokoli v solati
  20.      bróm  -a tudi bròm brôma m (ọ̑; ó) kem. kadeča se težka tekočina rjave barve, element Br: brom razkraja organske snovi // pog. pomirjevalno sredstvo, ki vsebuje brom; kalijev bromid: zdravnik mu je dal brom za pomirjenje; neskl. pril.: fot. brom papir fotografski papir, ki ima v svetlobno občutljivi plasti srebrov bromid
  21.      brônast  -a -o prid. (ó) 1. ki je iz brona: bakren in bronast denar; bronast kip / dobil je bronasto kolajno osvojil je tretje mesto na olimpijskih igraharheol. bronasta doba prazgodovinska doba, ki je sledila bakreni dobi // po barvi podoben bronu: pomarančno bronasto listje 2. ki zveni kot bron: zazvenel je njen bronasti alt; bronasti glasovi zvonov brônasto prisl.: bronasto rdeča zemlja; njena koža je bronasto zagorela
  22.      brončén  -a -o prid. (ẹ̑) bronast, bronen: brončen kip; brončeno okrasje / njegov obraz je bil brončene barve
  23.      brónsa  in brónca in brónza -e ž (ọ̑) 1. zmes laka in kovine v prahu za premazovanje predmetov, zlasti kovinskih: premazati peč s srebrno bronso; aluminijeva bronsa s srebru podobnim sijajem; bakrova bronsa z zlatu podobnim sijajem 2. zlitina bakra in drugih kovin; bron: kipci iz bronse // pog. umetniški izdelek iz te zlitine: tam je bilo veliko gobelinov in brons
  24.      brošúrica  -e ž () manjšalnica od brošura: izdajati propagandne brošurice; drobna brošurica; brošurica žepnega formata
  25.      brózgati  -am nedov. (ọ̑) 1. hoditi po čem mokrem in udirajočem se: dolgo uro je brozgal po globokem močvirju; do kolen brozgati v snežnici 2. riti, mešati z rokami, z nogami: otroci, race brozgajo po mlakuži

   4.676 4.701 4.726 4.751 4.776 4.801 4.826 4.851 4.876 4.901  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA