Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ob (4.151-4.175)


  1.      belúš  -a m (ú) sredozemska kulturna rastlina ali njen užitni mesnati poganjek: jesti beluše; štajerski beluš; beluši v solati; nasad belušev ♦ bot. ostrolistni beluš zimzelena grmičasta rastlina z bodečimi nepravimi listi, Asparagus acutifolius; Sprengerjev beluš sobna rastlina z dolgimi visečimi stebelci in iglicam podobnimi vejicami, Asparagus sprengeri ♪
  2.      bémberg  -a m (ẹ̑) trg. tkanina iz bakrove umetne svile za žensko perilo in obleke: perilo iz bemberga; neskl. pril.: bemberg svila ♪
  3.      benediktínka  -e ž (ȋ) 1. redovnica reda sv. Benedikta: samostan benediktink / šolala se je pri benediktinkah 2. nar. zdravilna rastlina z rumenkastimi cveti in trnato nazobčanimi listi; žegnana kopriva: rano je umila z vodo benediktinke ♪
  4.      benefícij  -a m (í) 1. rel. za trajno ustanovljena cerkvena služba, zvezana z dohodki, zlasti iz nepremičnin: podeliti, ustanoviti beneficij; bogat beneficij 2. knjiž. ugodnost, prednost: podjetje ne uživa nobenih komunalnih beneficijev ♪
  5.      beneficírati  -am dov. in nedov. (ȋ) jur., navadno v zvezi z doba šteti, upoštevati več, kot dejansko je: beneficirati delovno, zavarovalno dobo beneficíran -a -o: beneficiran delovni staž ♪
  6.      Benétke  -nétk ž mn. (ẹ̑) v zvezah: iron. tu gor se usedi, pa boš Benetke videl kar pričakuješ, ne boš dobil; ekspr. tako te bom, da boš Benetke videl zelo te bom pretepel ♪
  7.      benevolénca  -e ž (ẹ̑) knjiž. dobrohotnost, naklonjenost: poslušal ga je z očitno benevolenco ♪
  8.      benevolénten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. dobrohoten, naklonjen: benevolentna kritika ♪
  9.      bengáličen  -čna -o prid. (á) v zvezi bengalični ogenj ognjemet v različnih, pisanih barvah: na stolpu je zagorel bengalični ogenj / bengalična luč je osvetlila sobo ♪
  10.      bengalín  -a m (ȋ) tekst. gosta svilena ali polsvilena ripsasta tkanina za obleke, blazinjenje pohištva ♪
  11.      bentíti  -ím nedov. (ȋ í) ekspr. 1. hrupno izražati jezo, robantiti: ves dan je bentil okoli hiše; oče benti nad sinom 2. pridušati se, preklinjati: razsajal je in bentil; bentiti po srbsko / preh. bentiti konja ♪
  12.      bénz...  prvi del zloženk (ẹ̑) nanašajoč se na spojine, ki imajo benzenov obroč: benzaldehid ♪
  13.      benzén...  prvi del zloženk (ẹ̑) kem. nanašajoč se na spojine, ki imajo benzenov obroč: benzensulfonat ♪
  14.      benzénov  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na benzen: benzenovi derivati; benzenov obroč geometrična oblika medsebojne povezave šestih ogljikovih atomov v molekuli benzena ♪
  15.      bénzo...  prvi del zloženk (ẹ̑) kem. nanašajoč se na spojine, ki imajo benzenov obroč: benzokinon ♪
  16.      béra  tudi bíra -e ž (ẹ́; í) 1. kar je nabrano, zbirka: bera ni bila slaba: imel je polno torbo / bogata bera besed 2. redko nabiranje: priti na bero ♦ čeb. jesenska bera paša 3. nekdaj dajatev učitelju ali cerkvenim ljudem: dajati, pobirati bero; priti po bero; vinska bera; bera žita in drv ♪
  17.      beráč 1 -a m (á) 1. kdor prosi, pobira miloščino: dati beraču dar, vbogajme; razcapan berač; berač iz navade 2. ekspr. zelo reven človek: Mi smo kajžarji in berači, smrdimo po gnoju! (I. Cankar) ● pog. nabral se ga je kakor berač mraza zelo se je napil; pog. sneži, kakor bi se berači tepli v debelih kosmih; preg. vsak berač svojo malho hvali vsakdo hvali svoje ◊ igr. varianta nekaterih iger s kartami, pri kateri igralec ne sme dobiti nobenega vzemka ♪
  18.      beráč 2 -a m (á) 1. nar. vzhodno obiralec grozdja; trgač: po vinogradih se razlega pesem beračev 2. nar. zahodno košek, cajna: pobirati sadje v berače ♪
  19.      beráček  -čka m (á) otrok, ki prosi, pobira miloščino: razcapan beraček ♪
  20.      beračíca  -e ž (í) ženska oblika od berač1: ob cerkvenem zidu so sedeli berači in beračice / z beračico se ne boš ženil ♪
  21.      beračíja  -e ž (ȋ) ekspr. 1. majhno, revno premoženje: nakladala je na voz svojo beračijo / priženiti se na beračijo 2. redko beračenje: biti obsojen zaradi beračije 3. redko zelo revni ljudje: za delo je najemal viničarsko beračijo ♪
  22.      beráčiti  -im nedov. (á ȃ) 1. prositi, pobirati miloščino: delat pojdi, namesto da beračiš; beračiti od hiše do hiše; na stara leta je beračil 2. ekspr. ponižno prositi, prosjačiti: ne bom beračil za službo / beračiti za ljubezen ♪
  23.      beráški  -a -o prid. (á) 1. nanašajoč se na berače: a) beraška malha ∙ priti na beraško palico popolnoma obubožati; spravil jih je na beraško palico povzročil je, da so izgubili vse premoženje b) bogatin ni maral v hišo beraške neveste / beraški pogreb ♦ rel. beraški red samostanski red, ki se odpoveduje vsakemu premoženju 2. ekspr. po materialni vrednosti nezadosten: garal jim je za beraško plačo / taka beraška večerja ♪
  24.      berbêrec  -rca m (ȇ) vet. konj severnoafriške pasme, po telesnih oblikah podoben arabcu ♪
  25.      bêrek  -a m (ȇ) nar. stara, nekdanja rečna struga, močvirje: Stare vrbe ob bereku so bile polne gnezd (F. Godina) ♪

   4.026 4.051 4.076 4.101 4.126 4.151 4.176 4.201 4.226 4.251  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA