Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ob (3.276-3.300)
- zobníca -e ž (í) vreča, torba z zobjo, ki se obesi konju na glavo: sešiti zobnico / konjska zobnica ♪
- zóbnik -a m (ọ̑) lingv. soglasnik, tvorjen z vrhom jezika ob sekalcih: d in t sta zobnika; nebniki in zobniki ♪
- zobník -a m (í) 1. strojn. strojni del v obliki kolesa z zobmi na obodu za prenašanje vrtenja z ene gredi na drugo: zobnik se vrti; vgraditi zobnik; zobje zobnika; jeklo za zobnike / gnani, gonilni zobnik; verižni, vmesni zobnik 2. bot. strupena dlakava rastlina s svetlo ali umazano rumenimi lijakastimi cveti, Hyoscyamus: otoki so porasli z zobnikom / beli, črni zobnik ♪
- zobníkov -a -o prid. (í) nanašajoč se na zobník: zobnikova velikost / zobnikov strup; zobnikovo olje ♪
- zobnína -e ž (í) anat. snov, ki sestavlja glavni del zoba; zobovina: gniloba načne zobnino ♪
- zobníški -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na zobník: zobniški mehanizem; zobniška dvojica / zobniški pogon ♦ teh. zobniški prenos prenos, pri katerem se prenaša vrtenje z zobniki; zobniško gonilo gonilo, ki ga sestavljajo zobniki ♪
- zóbnoústničnik -a m (ọ̄-ȗ) lingv. soglasnik, tvorjen s spodnjo ustnico ob robu zgornjih sekalcev: f in v sta zobnoustničnika ♪
- zobo... prvi del zloženk nanašajoč se na zob: zobobol, zobozdravilstvo ♪
- zobobòl -ôla in zoboból -a m (ȍ ó; ọ̑ ọ̄) bolečine v zobu, zobeh: potrpežljivo prenašati zobobol; tablete proti zobobolu ♪
- zobodêr in zobodér -a m (ȇ; ẹ̑) slabš. zobar, zobozdravnik: iti k zoboderu ♪
- zobotéhnica -e ž (ẹ́) ženska oblika od zobotehnik: delovno mesto zobotehnice ♪
- zobotéhničen -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na zobotehnike ali zobotehniko: zobotehnični material / zobotehnična srednja šola ♪
- zobotéhnik -a m (ẹ́) strokovnjak, ki izdeluje umetne zobe, umetno obzobno tkivo: delovno mesto zobotehnika ♪
- zobotéhnika -e ž (ẹ́) izdelovanje umetnih zob, umetnega obzobnega tkiva: razvoj zobotehnike ♪
- zobotrébčar -ja m (ẹ̑) izdelovalec zobotrebcev: rešetarji in zobotrebčarji ♪
- zobotrébec -bca m (ẹ̑) na obeh straneh priostrena, navadno lesena paličica za odstranjevanje ostankov hrane iz zobovja, za natikanje koščkov hrane: izdelovati zobotrebce; nabadati sir in salamo z zobotrebci; suh kot zobotrebec ♪
- zobovína -e ž (í) anat. snov, ki sestavlja glavni del zoba: plast zobovine ♪
- zobóvje -a s (ọ̑) vsi zobje v zgornji in spodnji čeljusti: zobovje se menja; očistiti zobovje; odstranjevati ostanke hrane iz zobovja; pravilno razvito zobovje / človeško, živalsko zobovje / umetno zobovje ♦ anat. mlečno ki zraste v zgodnji mladosti in po šestem letu starosti izpade, stalno zobovje ki zraste po šestem letu starosti; vet. ožgano zobovje rjavkasto zobovje psa po prestani bolezni, zlasti kugi; ščukasto, škarjasto zobovje ♪
- zobozdravníca -e ž (í) ženska oblika od zobozdravnik: bila je na pregledu pri zobozdravnici ♪
- zobozdravník -a m (í) zdravnik za bolezni zob in ust: iti k zobozdravniku ♪
- zobozdravníški -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na zobozdravnike: iskati zobozdravniško pomoč / zobozdravniški stol ♪
- zobozdrávstven -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zobozdravstvo: zobozdravstveno varstvo otrok / pomanjkanje zobozdravstvenih delavcev / zobozdravstvena ambulanta ♪
- zobozdrávstvo -a s (ȃ) dejavnost, ki se ukvarja z zdravljenjem bolezni zob in ust: razvoj zobozdravstva / študirati zobozdravstvo stomatologijo / otroško, šolsko zobozdravstvo; preventivno zobozdravstvo ♪
- zóbrna -e ž (ọ̑) nav. mn., nar. primorsko dlesen: smejala se je, da so se videle rdeče zobrne ♪
- zresnôbiti -im dov. (ó ȏ) star. zresniti: dogodek jih je zresnobil / zresnobiti obraz ♪
3.151 3.176 3.201 3.226 3.251 3.276 3.301 3.326 3.351 3.376