Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ob (3.276-3.300)



  1.      zobníca  -e ž (í) vreča, torba z zobjo, ki se obesi konju na glavo: sešiti zobnico / konjska zobnica
  2.      zóbnik  -a m (ọ̑) lingv. soglasnik, tvorjen z vrhom jezika ob sekalcih: d in t sta zobnika; nebniki in zobniki
  3.      zobník  -a m (í) 1. strojn. strojni del v obliki kolesa z zobmi na obodu za prenašanje vrtenja z ene gredi na drugo: zobnik se vrti; vgraditi zobnik; zobje zobnika; jeklo za zobnike / gnani, gonilni zobnik; verižni, vmesni zobnik 2. bot. strupena dlakava rastlina s svetlo ali umazano rumenimi lijakastimi cveti, Hyoscyamus: otoki so porasli z zobnikom / beli, črni zobnik
  4.      zobníkov  -a -o prid. (í) nanašajoč se na zobník: zobnikova velikost / zobnikov strup; zobnikovo olje
  5.      zobnína  -e ž (í) anat. snov, ki sestavlja glavni del zoba; zobovina: gniloba načne zobnino
  6.      zobníški  -a -o prid. () nanašajoč se na zobník: zobniški mehanizem; zobniška dvojica / zobniški pogon ♦ teh. zobniški prenos prenos, pri katerem se prenaša vrtenje z zobniki; zobniško gonilo gonilo, ki ga sestavljajo zobniki
  7.      zóbnoústničnik  -a m (ọ̄-) lingv. soglasnik, tvorjen s spodnjo ustnico ob robu zgornjih sekalcev: f in v sta zobnoustničnika
  8.      zobo...  prvi del zloženk nanašajoč se na zob: zobobol, zobozdravilstvo
  9.      zobobòl  -ôla in zoboból -a m ( ó; ọ̑ ọ̄) bolečine v zobu, zobeh: potrpežljivo prenašati zobobol; tablete proti zobobolu
  10.      zobodêr  in zobodér -a m (; ẹ̑) slabš. zobar, zobozdravnik: iti k zoboderu
  11.      zobotéhnica  -e ž (ẹ́) ženska oblika od zobotehnik: delovno mesto zobotehnice
  12.      zobotéhničen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na zobotehnike ali zobotehniko: zobotehnični material / zobotehnična srednja šola
  13.      zobotéhnik  -a m (ẹ́) strokovnjak, ki izdeluje umetne zobe, umetno obzobno tkivo: delovno mesto zobotehnika
  14.      zobotéhnika  -e ž (ẹ́) izdelovanje umetnih zob, umetnega obzobnega tkiva: razvoj zobotehnike
  15.      zobotrébčar  -ja m (ẹ̑) izdelovalec zobotrebcev: rešetarji in zobotrebčarji
  16.      zobotrébec  -bca m (ẹ̑) na obeh straneh priostrena, navadno lesena paličica za odstranjevanje ostankov hrane iz zobovja, za natikanje koščkov hrane: izdelovati zobotrebce; nabadati sir in salamo z zobotrebci; suh kot zobotrebec
  17.      zobovína  -e ž (í) anat. snov, ki sestavlja glavni del zoba: plast zobovine
  18.      zobóvje  -a s (ọ̑) vsi zobje v zgornji in spodnji čeljusti: zobovje se menja; očistiti zobovje; odstranjevati ostanke hrane iz zobovja; pravilno razvito zobovje / človeško, živalsko zobovje / umetno zobovje ♦ anat. mlečno ki zraste v zgodnji mladosti in po šestem letu starosti izpade, stalno zobovje ki zraste po šestem letu starosti; vet. ožgano zobovje rjavkasto zobovje psa po prestani bolezni, zlasti kugi; ščukasto, škarjasto zobovje
  19.      zobozdravníca  -e ž (í) ženska oblika od zobozdravnik: bila je na pregledu pri zobozdravnici
  20.      zobozdravník  -a m (í) zdravnik za bolezni zob in ust: iti k zobozdravniku
  21.      zobozdravníški  -a -o prid. () nanašajoč se na zobozdravnike: iskati zobozdravniško pomoč / zobozdravniški stol
  22.      zobozdrávstven  -a -o prid. () nanašajoč se na zobozdravstvo: zobozdravstveno varstvo otrok / pomanjkanje zobozdravstvenih delavcev / zobozdravstvena ambulanta
  23.      zobozdrávstvo  -a s () dejavnost, ki se ukvarja z zdravljenjem bolezni zob in ust: razvoj zobozdravstva / študirati zobozdravstvo stomatologijo / otroško, šolsko zobozdravstvo; preventivno zobozdravstvo
  24.      zóbrna  -e ž (ọ̑) nav. mn., nar. primorsko dlesen: smejala se je, da so se videle rdeče zobrne
  25.      zresnôbiti  -im dov.) star. zresniti: dogodek jih je zresnobil / zresnobiti obraz

   3.151 3.176 3.201 3.226 3.251 3.276 3.301 3.326 3.351 3.376  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA