Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ob (3.201-3.225)


  1.      zaobljubíti se  in zaobljúbiti se -im se dov. (ȋ ū) 1. rel. narediti zaobljubo: ob bolezni se je zaobljubil, da bo šel na romanje / redovnik se zaobljubi / zaobljubiti se Bogu 2. ekspr. trdno obljubiti, trdno skleniti: zaobljubil se je, star. zaobljubil je, da bo skrivnost obdržal zase zaobljúbljen -a -o rel., um. narejen, podarjen zaradi (za)obljube: zaobljubljeni dar; zaobljubljena podoba / zaobljubljena cerkev ♪
  2.      zaobljúbljati se  -am se nedov. (ú) 1. rel. delati zaobljubo: ljudje so se ob težavah pogosto zaobljubljali 2. ekspr. trdno obljubljati: zaobljubljal se je, star. zaobljubljal je, da bo to storil ♪
  3.      zaobóčiti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) narediti, da dobi kaj navzgor, navzven ukrivljeno obliko: zaobočiti hrbet zaobóčiti se dobiti navzgor, navzven ukrivljeno obliko: dno posode se je zaobočilo zaobóčen -a -o 1. deležnik od zaobočiti: zaobočeno čelo 2. knjiž. obokan: zaobočeno okno ♪
  4.      zaobráčati  -am nedov. (ā ȃ) redko obračati: zaobračati vozila na obračališču ∙ redko zaobračati oči obračati oči ♪
  5.      zaobràt  -áta m (ȁ á) obrat, obrnitev: zaobrat glave / telovadec je delal hitre zaobrate / nenavaden zaobrat v njegovem življenju / miselni zaobrati ♪
  6.      zaobrníti  in zaobŕniti -em dov. (ȋ ŕ) obrniti: zaobrniti čoln, voz; zaobrniti konja; zaobrnil (se) je in stekel nazaj / sunkovito je zaobrnil glavo se ozrl / zaobrniti krmilo v levo / zaobrniti seno / zaobrniti misli, pogovor drugam / dogajanje se je zaobrnilo v njihovo korist / nenadoma se je položaj zaobrnil; vreme se je zaobrnilo spremenilo / pri delu se zna hitro zaobrniti ● ekspr. ni vedel, kako naj zaobrne besedo, da bo prav kaj naj reče zaobŕnjen -a -o: zaobrnjen pas; navzgor zaobrnjene obrvi ♪
  7.      zaobséči  -séžem dov., zaobsézi zaobsézite; zaobségel zaobségla; nam. zaobséč in zaobsèč (ẹ́) obseči: ta steber bi človek s težavo zaobsegel / s pogledom zaobseči pokrajino / publ.: avtor je skušal v razpravi zaobseči vsa dotedanja spoznanja o problemu prikazati, predstaviti; z zbirko zaobseči večino slovenske klasične književnosti zajeti; tega ni mogoče zaobseči z besedami izraziti zaobséžen -a -o: problem, zaobsežen v naslovu razprave; v tem delu je zaobseženo celotno povojno obdobje ♪
  8.      zaobségati  -am nedov. (ẹ̄) publ. zajemati: dežela zaobsega več pokrajin / priročnik zaobsega vso pomembnejšo literaturo o tem problemu / roman zaobsega široko časovno obdobje opisuje, prikazuje ● publ. beseda zaobsega več pomenov ima zaobsegajóč -a -e: publikacija, zaobsegajoča vse pomembnejše članke s tega področja ♪
  9.      zarobántiti  -im dov. (á ȃ) ekspr. izraziti jezo, nejevoljo z glasnim govorjenjem, preklinjanjem: če je bilo kaj narobe, je zarobantil; zarobantil je, da mora biti dvorišče pospravljeno; zarobantiti nad sodelavcem ♪
  10.      zaróbek  -bka m (ọ̑) les. obrobek: narediti hlodu zarobek ♪
  11.      zaróbiti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) zastar. zasužnjiti: zarobiti premagano ljudstvo ♪
  12.      zarobíti  in zaróbiti -im dov. (ȋ ọ́) 1. narediti rob čemu: zarobiti krilo, robce; zarobiti na šivalnem stroju; zarobiti s paspulo 2. šport. pritisniti na robove smuči: po doskoku je nerodno zarobil 3. slabš. ostro reči: zarobil mu je nekaj besed; vse to mu je zarobil v obraz / jezno, nesramno, posmehljivo zarobiti komu kaj reči ◊ les. zarobiti les narediti, da imajo kosi lesa ostre robove med ploskvami; teh. zarobiti pločevino zaróbljen -a -o 1. deležnik od zarobiti: zarobljeni robci; zarobljena ruta 2. slabš. neuglajen, robat: imeli so ga za zarobljenega hribovca / ne zamerite mu teh zarobljenih besed // omejen, neumen: uči se ali pa boš ostal vse življenje zarobljen / smejali so se njegovi zarobljeni pameti / kot psovka ti tepec zarobljeni; prisl.: zarobljeno govoriti ♪
  13.      zaróbljenec  -nca m (ọ́) slabš. neuglajen, robat človek: nesramni zarobljenci; izpadi zarobljenca ♪
  14.      zaróbljenost  -i ž (ọ́) slabš. neuglajenost, robatost: očitati komu zarobljenost; zarobljenost in pokvarjenost nekaterih ljudi ♪
  15.      zaškrobotáti  -ám tudi -óčem dov. (á ȃ, ọ́) dati kratke, nizke, nezveneče glasove: toča je zaškrobotala // povzročiti kratke, nizke, nezveneče glasove: zaškrobotati s posodami ♪
  16.      zatrobéntati  -am dov. (ẹ̑) 1. zaigrati (na) trobento: trobentači so zatrobentali // dati zvočne signale s trobento: vojak je zatrobental / preh. zatrobentati umik 2. ekspr. glasno, doneče se usekniti: zakašljal je in zatrobental 3. preh., slabš. glasno, vsiljivo reči, povedati: če le more, zatrobenta kaj o svojih uspehih ♪
  17.      zatrobíti  in zatróbiti -im dov. (ȋ ọ́) 1. zaigrati na trobilo: trobentač je zatrobil / zatrobiti na trobento // dati zvočne signale s trobilom: pastir, stražnik je zatrobil / preh. trobentač je zatrobil napad, umik, zbor 2. s pihanjem v ozek, cevast predmet skozi ustrezno oblikovane ustnice povzročiti močne, doneče glasove: zatrobiti s trobento; glasno zatrobiti / zatrobiti na rog, v rog 3. dati močne, doneče glasove: parnik je zatrobil / zatrobili so lovski rogovi // oglasiti se s takimi glasovi: slon zatrobi 4. dati signal s hupo: pred ovinkom je voznik zatrobil / avtomobil je glasno zatrobil 5. ekspr. glasno, doneče se usekniti: kihnil je, nato pa zatrobil v robec 6. preh., slabš. glasno, doneče reči, povedati: glej, da ne zatrobiš kake neumne / pridite že, je zatrobila v hišo ♪
  18.      zazóbek  -bka m (ọ̑) nazaj obrnjen zob na kakem orodju, orožju, ki preprečuje, ovira izdrtje: narediti zazobke; puščica z velikimi zazobki; zazobek cepina ♦ teh. v kovino zasekani zobje, ki preprečujejo vrtenje nasajenega predmeta ♪
  19.      zazóbnica  -e ž (ọ̑) vet. zadebelina sluznice na sprednjem delu trdega neba tik za zgornjimi sekalci pri konju ♪
  20.      zažlobudráti  -ám dov. (á ȃ) 1. dati glasove kot voda pri močnem vretju: juha v loncu je zažlobudrala; brezoseb. v kotličku je zažlobudralo 2. ekspr. nerazločno, hitro reči, povedati: mimogrede je nekaj zažlobudral / hvala, nasvidenje, so zažlobudrale vsevprek ♪
  21.      zbóbnati  -am dov. (ọ̑) 1. na več krajih povedati, razglasiti; razbobnati: zbobnati novico po vsej vasi 2. ekspr. z zavzetim govorjenjem, pisanjem doseči prisotnost več ljudi na kakem mestu: novinarji so zbobnali celo vrsto prič; zbobnati ljudi v dvorano; zbobnati strokovnjake na posvet; nahitro so jih zbobnali skupaj sklicali zbóbnan -a -o: na trg zbobnana množica ♪
  22.      zbobnéti  -ím dov. (ẹ́ í) bobneč se hitro premakniti: plaz se je utrgal in zbobnel v dolino / jezdeci so zbobneli čez lesen most ♪
  23.      zdóbra  prisl. (ọ̑) knjiž. z dobroto, s prijaznostjo: pomagal bi, če bi se mu zdobra približali; z njimi so ravnali prej zdobra kot shuda ● knjiž. otrok je začel zdobra spoznavati okolico temeljito ♪
  24.      zdrób  -a m (ọ̑) izdelek, ki se pridobi z grobim mletjem žita in uporablja za pripravo živil: zakuhati zdrob; moka in zdrob / koruzni, pšenični zdrob / otroci radi jedo mlečni zdrob pšenični zdrob, kuhan na mleku // s prilastkom temu izdelku podobna zdrobljena snov: dajati kokošim apnenčev zdrob; šotni zdrob / (premogov) zdrob premog v velikosti od 0,5 do 1 cm; seneni zdrob seneni drobir ♦ agr. kostni zdrob ♪
  25.      zdróbast  -a -o prid. (ọ̑) podoben zdrobu: na cesti so raztreseni zdrobasti ostanki konjskih fig / sladkor je imel zdrobast videz ♪

   3.076 3.101 3.126 3.151 3.176 3.201 3.226 3.251 3.276 3.301  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA