Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ob (3.151-3.175)
- velikobesédnost -i ž (ẹ̑) gostobesednost: pripisovali so mu velikobesednost ♪
- vélikobolgárski -a -o prid. (ẹ̑-ā) nanašajoč se na veliko Bolgarijo: velikobolgarski šovinisti / velikobolgarski nazori ♪
- vélikobritánski -a -o prid. (ẹ̑-ȃ) nanašajoč se na Veliko Britanijo: velikobritansko ozemlje / velikobritanska politika ♪
- vélikosobóten -tna -o prid. (ẹ̑-ọ̑) nanašajoč se na veliko soboto: velikosobotna noč / velikosobotno zvonjenje ♪
- vérskoobréden -dna -o prid. (ẹ̄-ẹ̑) nanašajoč se na verski obred: verskoobredna raba predmeta / verskoobredni ples ♪
- vetrobrán -a m (ȃ) objekt, ki varuje, ščiti pred vetrom: postaviti, zgraditi vetrobran; lesen vetrobran; vetrobran ob železniški progi / vetrobran iz drevja, grmovja // avt. vetrobransko steklo: brisalci na vetrobranu ♪
- vetrobránski -a -o prid. (ȃ) avt., v zvezi vetrobransko steklo sprednja šipa avtomobila, ki ščiti, varuje pred vetrom, dežjem: brisati vetrobransko steklo ♪
- vglobíti se -ím se dov., vglóbil se (ȋ í) knjiž. poglobiti se: vglobiti se v delo / vglobiti se v pesem ● knjiž. vglobiti rastlino z loncem vred v zemljo zakopati ♪
- vóbče prisl. (ọ̄) star. sploh, nasploh: vobče lahko trdimo, da je delo dobro / škoda, da si jih vobče povabil / kljub svoji velikosti psica vobče ni napadalna / pisec navede nekaj vobče znanih dejstev splošno ♪
- vóbler -ja m (ọ́) rib. vaba v obliki ribice za lovljenje rib z vijačenjem ♪
- vsedóber -dôbra -o prid. (ọ́ ó) zastar. zelo dober, predober: imeti vsedobro mater ♪
- vsèóbčen -čna -o prid. (ȅ-ọ̄) star. splošen, vsesplošen: doživeti vseobčno pohvalo / vseobčna morala ♪
- vsèóbči -a -o prid. (ȅ-ọ̄) knjiž. splošen, vsesplošen: skrbeti za vseobčo blaginjo; doseči vseobče priznanje / vseobči nered / vseobče premoženje skupno ♪
- vsèóbčnost -i ž (ȅ-ọ̄) knjiž. 1. splošnost, vsesplošnost: vseobčnost blaginje 2. skupnost, občestvo: biti član kake vseobčnosti ♪
- vsèobjemajóč tudi vsèobjemajòč -óča -e prid. (ȅ-ọ̄ ȅ-ọ́; ȅ-ȍ ȅ-ọ́) knjiž. 1. ki zajema, zaobjema vse: vseobjemajoči razvoj gospodarstva; vseobjemajoča reforma / ne znajo ceniti njegove vseobjemajoče dobrote; vseobjemajoča materina ljubezen 2. ki ima vse rad: bil je človeški, vseobjemajoč in vserazumevajoč; vseobjemajoča mati ♪
- vsèobsegajóč tudi vsèobsegajòč -óča -e prid. (ȅ-ọ̄ ȅ-ọ́; ȅ-ȍ ȅ-ọ́) knjiž. ki obsega, zajema vse: zadnji vseobsegajoč pogled na dom / vseobsegajoč pregled pisateljevega dela / vseobsegajoče navdušenje za zabavo splošno // zelo velik, popoln: vseobsegajoč mir; vseobsegajoča samota ♪
- vsèobséžen -žna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) knjiž. ki obsega, zajema vse: vseobsežen pogled na mesto; vseobsežen program dela popoln; zgradili so novo, vseobsežno mesto z vsemi potrebnimi zgradbami, napravami / vseobsežna izobraženost vsestranska; vseobsežna knjiga o polarni odpravi izčrpna; razviti vseobsežno kulturo univerzalno ♪
- vsèobséžnost -i ž (ȅ-ẹ́) knjiž. lastnost, značilnost vseobsežnega: vseobsežnost vprašanja o življenjskem smislu / vseobsežnost duha / pripisovati ugotovitvam vseobsežnost splošno veljavnost ♪
- vsèobvézen -zna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) knjiž. obvezen za vse: vseobvezen red ♪
- vsèobvladujóč tudi vsèobvladujòč -óča -e prid. (ȅ-ọ̄ ȅ-ọ́; ȅ-ȍ ȅ-ọ́) knjiž. ki vse obvladuje: vseobvladujoč človek; vseobvladujoča oblast / vseobvladujoča ljubezen, pamet / vseobvladujoča porabniška miselnost povsod prevladujoča ♪
- zabobljáti -ám dov. (á ȃ) dati glasove kot voda pri močnem vretju: voda v kotličku je zabobljala ∙ ekspr. nekaj je zabobljal in umolknil sunkovito in nerazločno rekel, povedal ♪
- zabóbnati -am dov. (ọ̑) udariti, zaigrati (na) boben: bobnarji so zabobnali; preh. zabobnati koračnico // z enakomernim udarjanjem povzročiti votle glasove: zabobnati s prsti po mizi ♪
- zabobnéti -ím dov. (ẹ́ í) dati močne, zamolkle glasove: tla so zabobnela pod njihovimi koraki; brezoseb. v daljavi je votlo zabobnelo // bobneč se premakniti: plaz je zabobnel v dolino / vlak je zabobnel čez most bobneč zapeljal / po krsti so zabobnele grude prsti bobneče udarile ♪
- zabobnína -e ž (ȋ) anat. bobnična votlina: zabobnina s slušnimi koščicami ♪
- zadobíti -ím dov., zadóbil (ȋ í) star. dobiti: od brata je zadobil vse, kar je želel / grad je zadobil današnjo podobo pred tristo leti / zadobiti neomejeno oblast nad kom / težko je zadobiti popolno enotnost doseči; zadobil si je veliko premoženje pridobil zadobljèn -êna -o: zadobljene rane ♪
3.026 3.051 3.076 3.101 3.126 3.151 3.176 3.201 3.226 3.251