Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ob (3.126-3.150)
- ugonobítev -tve ž (ȋ) knjiž. uničenje: duševna, telesna ugonobitev ♪
- ugonobíti -ím dov., ugonóbil (ȋ í) knjiž. uničiti: slaba svetloba mu bo ugonobila oči / ugonobiti tekmeca / epidemija je ugonobila mestne prebivalce; človeštvo se bo samo ugonobilo / to ga bo duševno, telesno ugonobilo ● knjiž. sovražnik jih je ugonobil z zvijačo premagal; knjiž. potres je ugonobil mesto porušil ugonobljèn -êna -o: ugonobljena mladost ♪
- umétnoobŕten -tna -o prid. (ẹ̑-ȓ) nanašajoč se na umetno obrt: umetnoobrtni izdelki / umetnoobrtna razstava ♪
- umobólen -lna -o prid. (ọ̑) knjiž. duševno bolan: biti umobolen; umobolna ženska; sam.: zdravljenje umobolnih ♪
- umobólnica -e ž (ọ̑) knjiž. bolnica za duševne bolezni: zdraviti se v umobolnici ♪
- umobólnost -i ž (ọ̄) knjiž. stanje umobolnega: njegova umobolnost je očitna ♪
- uobičájiti -im dov. (ā ȃ) knjiž. narediti, da kaj postane običaj: svoje popoldanske sprehode je že uobičajil uobičájen -a -o: uobičajena praznovanja ♪
- uoblíčiti -im dov. (í ȋ) star. izoblikovati: uobličiti svoje mnenje o umetnosti ♪
- uobráziti -im dov., uobrážen (ā ȃ) zastar. izoblikovati: uobraziti oči na kipu ♪
- upodobítev -tve ž (ȋ) 1. glagolnik od upodobiti: upodobitev otroških glavic v marmorju; prepričljiva upodobitev naravnih lepot; upodobitev žalosti na obrazu / leposlovna upodobitev vstaje / igralska upodobitev dramskih likov predstavitev; upodobitev človeških usod v romanu prikaz 2. kar je upodobljeno: reliefne upodobitve na vazi; upodobitve bitk na steni / uspela filmska upodobitev novele ♪
- upodóbiti -im dov. (ọ̄ ọ̑) 1. predstaviti, izraziti kaj z likovnimi, grafičnimi sredstvi: z nekaj črtami upodobiti zamisel / upodobiti žalosten izraz oči; upodobiti jezdeca, sončni zahod; upodobiti na platno, v kamen ♦ geom. upodobiti geometrijsko tvorbo predstaviti jo z grafičnimi sredstvi po načelih opisne geometrije 2. predstaviti, izraziti kaj z besedami ali drugimi izraznimi sredstvi sploh: v romanu je upodobil posebno vrsto žensk; filmsko upodobiti koga / knjiž. glavno junakinjo je igralka upodobila s pravo mero čustva odigrala, zaigrala upodóbljen -a -o: na slikah so upodobljeni dogodki iz vojne; upodobljena figura;
realistično upodobljen človek ♪
- upodobítven -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na upodobitev: upodobitveni poskusi v slikarstvu / upodobitvena raven komedije ♪
- upodóbljenčev -a -o (ọ̑) pridevnik od upodobljenec: izraz upodobljenčevega obraza; prodreti v upodobljenčevo duševnost ♪
- upodóbljenec -nca m (ọ̑) kdor je upodobljen: prepoznati upodobljence; upodobljenci na sliki, znamkah ♪
- upodóbljenka -e ž (ọ̑) ženska oblika od upodobljenec: upodobljenke nosijo različna pokrivala; neznana upodobljenka ♪
- upodobljív -a -o prid. (ȋ í) ki se da upodobiti: upodobljiva zamisel / odrsko težko upodobljivo delo ♪
- usposobítev -tve ž (ȋ) glagolnik od usposobiti: strokovna usposobitev mladih / usposobitev za delo / usposobitev stare lokomotive ♪
- usposóbiti -im dov. (ọ̄ ọ̑) 1. narediti, da je kdo sposoben opravljati določeno delo: usposobiti delavce; usposobiti se v tečaju; usposobil se je z delom, vajo; hitro se usposobiti / usposobiti koga za opravljanje poklica; usposobiti se za profesorja; poklicno, praktično se usposobiti / usposobiti psa za lov // narediti, da je kdo sposoben za kaj sploh: usposobiti invalida za vsakdanje življenje 2. publ. narediti, da je kaj uporabno, primerno za to, čemur je namenjeno: zgradili in usposobili bodo še nekaj objektov; usposobiti žičnico / usposobiti cesto za promet; usposobiti pristanišče za pristajanje večjih ladij; s popravilom je usposobil avtomobil za vožnjo usposóbljen -a -o: usposobljeni strokovnjaki; usposobljen za delo; strokovno usposobljen delavec ♪
- usposóbljenje -a s (ọ̑) glagolnik od usposobiti: skrbeti za usposobljenje delavcev / usposobljenje za delo ♪
- usposóbljenost -i ž (ọ̑) sposobnost za opravljanje določenega dela: dokazati, pokazati svojo usposobljenost; nezadostna usposobljenost strežnega osebja / usposobljenost za poučevanje; poklicna, strokovna usposobljenost ♪
- usposóbljenosten -tna -o prid. (ọ̑) šol., navadno v zvezi usposobljenostni izpit nekdaj izpit, s katerim učitelj začetnik dokaže usposobljenost za poučevanje: opraviti usposobljenostni izpit za poučevanje matematike ♪
- valobrán -a m (ȃ) zid z nasipom, ki varuje pristanišče pred valovi: valovi butajo v valobran; betonski valobran ♪
- vèčsôben -bna -o prid. (ȅ-ō) v zvezi večsobno stanovanje stanovanje, ki ima več sob ♪
- vèleobràt -áta m (ȅ-ȁ ȅ-á) ekspr. velik (proizvodni) obrat: ustanavljati veleobrate / industrijski, kmetijski veleobrat ♪
- vèleobŕt -i tudi -í ž (ȅ-ȓ) ekspr. obrt velikega obsega: veleobrt je začela uničevati male obrtnike; izdelki veleobrti ♪
3.001 3.026 3.051 3.076 3.101 3.126 3.151 3.176 3.201 3.226