Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ob (2.976-3.000) 
- svobodomíseln -a -o [sǝl] prid. (ȋ) ki ne priznava dogem, zlasti verskih: svobodomiseln človek / svobodomiselni nazori ♪
- svobodomíselnost -i [sǝl] ž (ȋ) lastnost svobodomiselnega človeka: pesmi izražajo njegovo svobodomiselnost; Prešernova svobodomiselnost ♪
- svobodomíselstvo -a [sǝl] s (ȋ) lastnost svobodomiselnega človeka: zaradi svobodomiselstva so ga preganjali ♪
- svobodomíslec -a [lǝc] m (ȋ) človek, ki ne priznava dogem, zlasti verskih: biti svobodomislec ♪
- svobodoúmen -mna -o prid. (ú ū) knjiž. svobodomiseln: svobodoumni ljudje / svobodoumni nazori ♪
- svobodoúmje -a s (ȗ) knjiž. svobodomiselnost: preganjali so ga zaradi njegovega svobodoumja ♪
- svobodoúmnik -a m (ȗ) knjiž. svobodomislec: biti svobodoumnik ♪
- svobodoúmnost -i ž (ú) knjiž. svobodomiselnost: njegova svobodoumnost je bila znana ♪
- svobóščina in svobôščina -e ž (ọ̑; ȏ) nav. mn. 1. jur. z ustavo posebej varovane pravice, ki izhajajo iz temeljne pravice do osebne svobode: razširiti, varovati svoboščine; pravice in svoboščine občanov / državljanske svoboščine; politične svoboščine svoboda govora, javnega nastopanja, tiska, združevanja, zborovanja 2. ekspr. posebna pravica, ugodnost: v službi uživa razne svoboščine ♦ lit. pesniška svoboščina pesnikova pravica, da se zaradi metričnih zahtev oddalji od kakega jezikovnega pravila; taka oddaljitev; zgod. plemiške svoboščine plemiški privilegiji 3. ekspr. dejanje, ravnanje človeka, ki dela po
svojem prepričanju, spoznanju in ne v skladu s splošno veljavnimi pravili, zlasti moralnimi: dovolil si je razne neokusne svoboščine / spolne svoboščine ♪
- šalobárda -e ž (ȃ) zastar. nespameten, neumen človek: druščina je gledala nanje kot na šalobarde / kot psovka beži, šalobarda neumna ♪
- šalobáriti -im nedov. (á ȃ) nar. zahodno brskati, stikati: šalobaril je po hiši ♪
- šentjákobica -e [šen in šǝn] ž (ȃ) nar. hruška, ki dozori konec meseca julija: obirati šentjakobice ♪
- šesterorób -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima šest robov: šesterorob steber ♪
- šínobus -a m (ȋ) žarg., žel. tirni avtobus: peljati se s šinobusom ♪
- širokobók -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima široke boke: širokoboka ženska ♪
- škrób -a m (ọ̑) 1. moki podobna bela snov iz krompirja, žita: dati v živilo škrob / tovarna škroba / lepilo iz škroba / krompirjev, pšenični, rižev škrob // ta snov kot sredstvo za doseganje večje trdote tkanine: zadnji vodi pri izpiranju dodati škrob 2. kem. ogljikov hidrat iz glukoze, ki nastaja v zelenih listih rastlin: razkrojiti škrob v enostavne sladkorje; velik odstotek škroba v žitu; škrob in celuloza / živalski škrob iz glukoze nastali ogljikov hidrat, ki se nabira v jetrih in mišicah ◊ bot. asimilacijski škrob ki nastaja v listih; rezervni škrob ki se nabira v semenih, plodovih, gomoljih
♪
- škrobárna -e ž (ȃ) tovarna škroba: delavec v škrobarni ♪
- škróbati -am nedov. (ọ̑) redko škrobiti: škrobati ovratnike škróban -a -o: škrobana tkanina ♪
- škróben -bna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na škrob: škrobno lepilo ◊ kem. škrobni sirup gosta prozorna tekočina, dobljena s kuhanjem škroba v razredčeni kislini; škrobni sladkor iz škroba pridobljena glukoza s primesmi ♪
- škrobílec -lca [lc in u̯c] m (ȋ) kdor se poklicno ukvarja s škrobljenjem: škrobilec in tkalec ♪
- škrobílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na škrobljenje: škrobilna sredstva / škrobilni stroj ♪
- škrobílnica -e ž (ȋ) prostor, obrat za škrobljenje tkanin: v novem tovarniškem poslopju sta škrobilnica in previjalnica ♪
- škrobílo -a s (í) sredstvo za škrobljenje: škrobiti perilo s škrobilom ♪
- škróbiti -im nedov. (ọ̄) prepajati s škrobovo raztopino, da se doseže večja trdota tkanine: škrobiti ovratnike, prtičke škróbljen -a -o: škrobljeno perilo ♪
- škróbljenje -a s (ọ̄) glagolnik od škrobiti: škrobljenje perila; škrobljenje in likanje ♪
2.851 2.876 2.901 2.926 2.951 2.976 3.001 3.026 3.051 3.076 
