Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ob (28.619-28.643)


  1.      túlpika  -e ž (ȗ) nar. prekmursko 1. narcisa: bila je pomlad in vzcvetele so prve tulpike; nabirati tulpike 2. lokvanj: zavili sta na vratnice ob bereku, kjer so na vodi cvetele bele tulpike (F. Godina) ♪
  2.      túmba  -e ž (ȗ) 1. um. sarkofagu podoben nagrobnik z upodobitvijo pokojnika na zgornji strani: pokrov tumbe; reliefi na tumbi 2. rel., nekdaj črno pregrnjen oder z nakazano krsto ali po tleh razprostrt črn prt v cerkvi ob obredu za pokojnika: postaviti tumbo; sveče okoli tumbe ♪
  3.      túmpast  -a -o prid. (ú) nižje pog. 1. top: tumpasta britev / tumpast nos 2. omejen, neumen: tumpast človek; ni tako tumpast, kot se dela / tumpast obraz ♪
  4.      tumúlt  -a m (ȗ) knjiž., redko hrup, trušč, zmeda: ob žaljivi izjavi je nastal v dvorani tumult ♪
  5.      túmulus  in túmul -a m (ȗ) arheol. kup nasute zemlje ali kamenja, ki pokriva en grob ali več grobov; gomila: odkopali so več tumulusov ♪
  6.      tunára  -e ž (ȃ) 1. nar. primorsko čoln za lovljenje tunov; tonera: ribiči polagajo iz tunare mrežo / tunara na vesla 2. rib. navadno ob obali postavljena mreža za lovljenje tunov, tunolovka: jata tunov je zaplavala v tunaro ♪
  7.      túndra  -e ž (ȗ) obširen svet brez drevja onstran polarne gozdne meje: potovati po tundri; sibirske tundre; tundra in tajga ♦ geogr. gozdna tundra na prehodu v gozd; mahovna tundra ♪
  8.      tunél  -a m (ẹ̑) 1. pog. cevast prostor pod zemljo, urejen za železniški, cestni promet; predor: vlak prihaja iz tunela; peljati se skozi tunel / graditi, prebijati tunel / cestni, železniški tunel // navadno s prilastkom kar je podobno temu prostoru: pot je bila speljana skozi tunel iz vinskih trt 2. cevasta naprava med dvema objektoma, namenjena za prehod: tunel med vesoljskima ladjama ◊ agr. tunel naprava iz lahkega ogrodja, preko katerega je napeta folija, za uravnavanje, pospeševanje rasti; navt. tunel polkrožni prostor, skozi katerega vodi vijačna gred iz stroja do krme, predor; teh. aerodinamični tunel veliki cevi podobna naprava, v kateri se ustvarjajo zračni tokovi za določanje aerodinamičnih lastnosti letal, avtomobilov s pomočjo meritev na modelih; vetrovnik ♪
  9.      tunélski  -a -o prid. (ẹ̑) pog. predorski: tunelske stene / tunelski hodniki podzemne železnice ♦ grad. tunelski opaž predoru podoben kovinski opaž za betoniranje zidov in stropov hkrati; les. tunelski les les za gradnjo predorov; teh. tunelska peč peč, pri kateri se snov, ki se peče, segreva, pomika skozi predoru podoben prostor ♪
  10.      tunêra  -e ž (ȇ) 1. nar. primorsko čoln za lovljenje tunov; tonera: krma tunere / motorna tunera 2. rib. navadno ob obali postavljena mreža za lovljenje tunov, tunolovka: tuni so zaplavali v tunero / obalna tunera ♪
  11.      túnf  in tùnf túnfa m (ȗ; ȕ ú) nar. tolmun: skočiti v tunf; globok tunf ♪
  12.      túnika  -e ž (ú) 1. pri starih Rimljanih dolgo, srajci podobno oblačilo: obleči tuniko; toga in tunika 2. obrt. daljše žensko vrhnje oblačilo brez pasu za k dolgim hlačam ali h krilu: oblečena je bila v tuniko / tunika za na plažo 3. rel. srajci podobno liturgično oblačilo: tunika in dalmatika ♪
  13.      tunína  -e ž (ȋ) 1. tunovo meso: tunina v olju; konzerva tunine 2. redko tun, tuni: ujeti tunino ● knjiž. opuščene tunine ob obali tunolovke ♪
  14.      túnjka  -e ž (ū) nar. severovzhodno okrogla, spodaj širša nizka posoda, zlasti za shranjevanje masti; deža: napolniti tunjko z mastjo; vzeti klobaso iz tunjke / meso iz tunjke ♪
  15.      tunolóvka  -e ž (ọ̑) 1. ladja za lovljenje tunov; tunolovec: tunolovka dviguje mrežo / motorna tunolovka 2. rib. mreža za lovljenje tunov: ladja spušča tunolovko v morje / mreža tunolovka // navadno ob obali postavljena mreža za lovljenje tunov: postaviti tunolovko / obalna tunolovka 3. rib. ob obali stoječa, navadno poševni lestvi podobna naprava za opazovanje prihoda tunov: sedeti na vrhu tunolovke ♪
  16.      tupája  -e ž (ȃ) nav. mn., zool. veverici podobni sesalci z dolgim, šilastim gobčkom in majhnimi okroglimi ušesi, Tupaiidae ♪
  17.      tupírati  -am nedov. in dov. (ȋ) s potegovanjem glavnika po laseh v smeri proti glavi delati, da je pričeska bolj visoka, bujna: frizerka jo je vedno tupirala / zna dobro tupirati lase tupíran -a -o: tupirani lasje; visoko tupirana pričeska ♪
  18.      túra  -e ž (ȗ) 1. navadno daljša, napornejša pot, potovanje z določenim ciljem: končati, narediti turo; hoditi na ture; dolga, naporna tura / avtomobilska, smučarska tura; gorska, plezalna tura 2. knjiž. skupek brez premora si sledečih plesov, navadno napovedanih vnaprej, (plesni) krog: z njim je plesala prvo turo ♪
  19.      túrast  -a -o prid. (ȗ) tvorast: turast obraz, vrat ♪
  20.      túrban  -a m (ȗ) 1. v muslimanskem okolju moško pokrivalo iz dolgega platnenega traku, ki se ovije okoli glave: Turek s pisanim turbanom na glavi; turban in fes 2. temu podobno žensko pokrivalo: na glavi je imela svilen turban // ekspr. kar je temu pokrivalu podobno sploh: kite ima spletene v nekak turban ♪
  21.      túrbanski  -a -o prid. (ȗ) podoben turbanu: turbanski klobuk / turbanska pričeska ♪
  22.      turbínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na turbino: turbinsko kolo / turbinsko olje / turbinski pogon / turbinski dirkalni avtomobili; turbinska ladja / turbinski agregat turboagregat; turbinski stroji; turbinska naprava ♪
  23.      turbulénten  -tna -o prid. (ẹ̑) 1. knjiž., redko zmeden, nemiren: turbulentno stanje v državi / turbulentna doba 2. fiz., v zvezi s tok, gibanje v katerem so vrtinci in se plasti tekočine ali plina mešajo, vrtinčast: laminarni in turbulentni tok; turbulentno gibanje zraka ♪
  24.      túrčati  -am nedov. (ȗ) star. pobijati: mučili so jih in turčali ◊ etn. trkati pirhe ♪
  25.      túrek  -rka m (ú) bot. užitna goba z oranžno rdečim klobukom in belim betom z rjavimi ali črnimi luskami, Leccinum: nabirati turke / brezov turek ♪

   28.494 28.519 28.544 28.569 28.594 28.619 28.644 28.669 28.694 28.719  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA