Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ob (2.826-2.850)


  1.      skôbec  -bca m (ó) 1. manjša ptica ujeda s kratkimi okroglimi perutmi in dolgim repom, podobna kragulju: skobec kroži nad jaso; skobec je zgrabil goloba; razkropili so se kakor jata kokoši pred skobcem 2. železna past, ki zgrabi žival s čeljustmi; skopec: nastaviti skobec; lisica se je ujela v skobec ♪
  2.      skóbelj  -blja m (ọ̄) knjiž. oblič, skobljič: sekira, žaga in skobelj ♪
  3.      skóbeljn  -a -o [bǝl] prid. (ọ̑) nanašajoč se na skobelj: skobeljno rezilo / skobeljni stroj ♦ les. debelinski skobeljni stroj debelinski skobeljnik ♪
  4.      skóbeljnica  -e [bǝl] ž (ọ̑) knjiž. miza, v katero se pritrdi predmet, ki se skoblja; skobeljnik: skobljati na skobeljnici ♪
  5.      skóbeljnik  -a [bǝl] m (ọ̑) 1. miza, v katero se pritrdi predmet, ki se skoblja: vpeti kos lesa v skobeljnik; skobljati deske na skobeljniku 2. les. stroj za skobljanje lesa: delati s skobeljnikom / debelinski, poravnalni, štiristranski skobeljnik ♪
  6.      skóbljanec  -nca m (ọ̑) nav. mn. odpadek lesa pri skobljanju: nasmetiti tla s skobljanci / leseni skobljanci ♪
  7.      skóbljanje  -a s (ọ̑) 1. glagolnik od skobljati: skobljanje lesa; stroj za skobljanje 2. skobljanci: orodje je bilo pokrito s skobljanjem ♪
  8.      skóbljar  -ja m (ọ̑) delavec, ki skoblja les: podjetje sprejme kvalificiranega skobljarja ♪
  9.      skóbljati  -am nedov. (ọ̑) s skobljičem, skobeljnikom delati gladko, ravno: skobljati desko, vrata skóbljan -a -o: skobljane deske ♪
  10.      skóbljič  -a m (ọ̑) orodje za glajenje, obdelovanje lesa: zgladiti desko s skobljičem; rezilo skobljiča / ročni, strojni skobljič ♦ les. podplat skobljiča ♪
  11.      skobótovec  -vca m (ọ̄) bot. okrasni grm z elipsastimi listi in belimi, dišečimi cveti, Philadelphus coronarius: vejica skobotovca ♪
  12.      skolobáriti se  -im se dov. (á ȃ) ekspr. pojaviti se v obliki kolobarjev: iz sobe se je skolobaril dim ♪
  13.      skopobeséden  -dna -o prid. (ẹ̑) knjiž. redkobeseden: postal je zelo skopobeseden // ki obsega malo besed: skopobesedne izjave ♪
  14.      skrnôba  -e ž (ó) zastar. 1. umazanija: s težavo je počistila skrnobo s tal 2. neodkritost, neiskrenost, hinavščina: njegove skrnobe ni mogel več prenašati / pooseb. kakšna skrnoba je ta človek ● zastar. ko je to slišal, ga je popadla skrnoba jeza, besnost ♪
  15.      skrnôben  -bna -o prid. (ó ō) zastar. 1. umazan: skrij te skrnobne roke / pripovedoval mu je o skrnobnih stvareh, ki so se zgodile v tistem času 2. neodkrit, neiskren, hinavski: kako je ta človek skrnoben ● zastar. že dolgo ji je skrnoben je jezen, besen nanjo ♪
  16.      sladkôba  -e ž (ó) lastnost, značilnost sladkega: sladkoba grozdja; občutljiv za sladkobo in kislobo / začutil je sladkobo v ustih sladek okus / ekspr. v svojem življenju je užil malo sladkob prijetnih, ugodnih stvari ● ekspr. sama sladkoba ga je je zelo, pretirano prijazen ♪
  17.      sladkôben  -bna -o prid., sladkôbnejši (ó ō) 1. nekoliko sladek: sladkobna pijača / ekspr. sladkoben vonj narcis 2. ekspr. zelo, pretirano prijazen: biti preveč sladkoben / govoriti s sladkobnim glasom; pridobiti koga s sladkobnim smehom // pretirano čustven: sladkoben film, roman // nenaraven, izumetničen: sladkobne razglednice / odbijala ga je s svojim sladkobnim vedenjem sladkôbno prisl.: sladkobno govoriti; sladkobno otožna pesem ♪
  18.      sladkobeséden  -dna -o prid. (ẹ̑) knjiž. ki zelo, pretirano prijazno govori: naveličala se je sladkobesednih gostov ♪
  19.      sladkôbnost  -i ž (ó) lastnost, značilnost sladkobnega: sladkobnost pijače / ekspr. ni verjel sladkobnosti njenega govorjenja / ekspr. sladkobnost filmske zgodbe ♪
  20.      slamnatobárven  -vna -o prid. (ȃ) ki je slamnate barve: slamnatobarvne tapete ♪
  21.      snegobrán  -a m (ȃ) snegolov: popraviti žlebove in snegobran ♪
  22.      snób  -a m (ọ̑) nav. ekspr. kdor si prizadeva s posnemanjem vedênja, ravnanja, oblačenja ljudi iz višjih družbenih, družabnih krogov in stiki z njimi vzbujati pozornost: biti snob; družiti se s snobi // kdor si prizadeva s poznavanjem modnih umetniških del, kulturnih dogodkov vzbujati pozornost: predstava za snobe / kulturni, literarni snob ♪
  23.      snobístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na snobizem: snobistični malomeščani; v salonih se je zbirala snobistična družba / snobistično zanimanje za literaturo, modo ♪
  24.      snobízem  -zma m (ȋ) nav. ekspr. miselnost, ravnanje snobov: norčevali so se iz njegovega snobizma; malomeščanski snobizem / iz snobizma iti na razstavo / kulturni, literarni snobizem ♪
  25.      snobòk  -óka tudi snóbok -a m (ȍ ọ́; ọ̑) nar. vzhodnoštajersko snubec: dekle je imelo več snobokov ♪

   2.701 2.726 2.751 2.776 2.801 2.826 2.851 2.876 2.901 2.926  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA