Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ob (27.119-27.143)



  1.      širokokríl  -a -o prid. ( ) 1. ki ima široka krila, široke peruti: širokokrili ptiči 2. ki ima široko krilo: širokokrila obleka
  2.      širokolíčen  -čna -o prid. ( ) ki ima široka lica: širokolična ženska / širokoličen obraz
  3.      širokolísten  -tna -o prid. () ki ima široke liste: med lončnicami je bilo največ širokolistnih rastlin ♦ bot. širokolistna lobodika rastlina z eliptičnimi ali suličastimi stranskimi poganjki in bledo zelenimi cveti, Ruscus hypoglossum
  4.      širokopotézen  -zna -o prid., širokopotéznejši (ẹ̑) ekspr. ki pri izvedbi česa zajema, upošteva veliko sestavin, kriterijev: napravili so širokopotezen načrt za obnovo mesta; stranka je nastopila s širokopoteznim programom / širokopotezen urednik; v svojih zamislih je bil vedno širokopotezen širokopotézno prisl.: širokopotezno so podpirali njihovo ravnanje; širokopotezno zasnovan roman
  5.      širokosŕčen  -čna -o prid. () ki ima do ljudi in pojavov razumevajoč, strpen odnos, zlasti na osnovi čustev: širokosrčen človek; ne bo te obsojal zaradi takega ravnanja, saj je zelo širokosrčen / komisija je bila preveč širokosrčna pri izbiri kandidatov popustljiva / ima precej širokosrčne pojme o morali široke, ohlapneekspr. bili so širokosrčni s hvalo zelo so hvalili širokosŕčno prisl.: širokosrčno se je nasmehnil
  6.      širokosŕčnost  -i ž () lastnost, značilnost širokosrčnega človeka: znan je bil po dobroti in širokosrčnosti
  7.      širokoúst  -a -o prid. ( ū) ekspr. ki ima široka, velika usta: širokoust obraz
  8.      šírošíren  -rna -o prid. (-) knjiž., ekspr. prostran, obsežen: široširna ravan
  9.      šírši  -a -e prid. () 1. primernik od širok: cesta je od križišča naprej še širša / njegovo gledanje je veliko širše od tvojega 2. ki ima sorazmerno velik obseg, veliko površino: kraji širšega okoliša; publ. poznavalec razmer v širšem prostoru / širša in ožja domovina / beseda ljubezen v širšem smislu pomeni čustvo naklonjenosti sploh // ki obsega sorazmerno dosti ljudi: razpravljati v širšem krogu; širši javnosti še neznan umetnik / vprašanje širšega pomena
  10.      šíška  -e ž () bolezenska tvorba na nekaterih rastlinah, nastala zaradi vboda žuželke, delovanja gliv: na listu, veji se je naredila šiška / hrastove šiške v obliki kroglicšport. narediti šiško pri balinanju narediti, da so tri krogle enega moštva najbližje balinu
  11.      šíškast  -a -o prid. () podoben šiški, zlasti hrastovi: šiškasti plodovi / ekspr. skozi okno je pomolil svojo šiškasto glavo
  12.      šíti  šíjem nedov., šìl (í ) star. šivati: šila je trak k čepici / ta krojač dobro šije šít -a -o: šita usnjena žoga
  13.      šív  -a m () 1. mesto, kjer so sešiti deli združeni: vzorec je na šivu prekinjen / razparati po šivu // nit, ki združuje sešite dele blaga, usnja: šivi preozke obleke pokajo, popuščajo, se trgajo; šiv je trden // med. nit, ki se uporablja za šivanje telesnih tkiv: svileni šivi / s šestimi šivi so mu zašili rano / po operaciji pobrati šive 2. (s šivalnim strojem) narejena vrsta sledečih si vbodov: ta šiv je enakomeren; hrbtni, ramenski šiv; (vidni) šiv na robu ovratnika / krpala je s kratkimi šivi vbodi 3. navadno s prilastkom mesto, kjer se v črti stikajo, spajajo deli česa: na škatli so vidni šivi, kjer je zlepljena / ekspr. v pravljici so opazni šivi med posameznimi zgodbami neizdelani prehodi // med. mesto, kjer se v cikcakasti črti stikata lobanjski kosti: čelni šiv; zatilnični šiv ◊ bot. šiv mesto, kjer se zraščajo robovi plodnih listov; min. dvojčični šiv ravnina, v kateri se dva kristala med seboj zraščata; obrt. okrasni šiv
  14.      šiválnica  -e ž () prostor, obrat za šivanje: v novem poslopju sta šivalnica in likalnica; šivalnica perila
  15.      šivánkar  -ja m () slabš. krojač: ne bi se ji bilo treba obesiti na tega šivankarja
  16.      šivánkast  -a -o prid. () podoben šivanki: šivankasta oblika / ekspr. dekle s šivankastimi nogami zelo tankimi
  17.      šivár  -ja m (á) star. krojač: šivar mu je delal obleko
  18.      šívast  -a -o prid. () podoben šivu: šivasta črta
  19.      šívati  -am nedov., tudi šivájte; šívala in šivála (í) 1. z uporabo šivanke in niti združevati dele blaga, usnja: šivati s črno, svileno nitjo; šivati v ravni črti / ročno, strojno šivati // med. z uporabo posebne šivanke in niti združevati dele telesnega tkiva: šivati rano; šivati raztrgano ustnico; šivati žile ob srcu / ponesrečenca so morali šivati 2. s šivanjem izdelovati: šivati bluzo, gumbnico; iz kozje kože šiva torbice; dala si je šivati obleko / šivati gumbe s šivanjem pritrjevati // ukvarjati se, navadno poklicno, s šivanjem: že petnajst let šiva / hodi šivat na dom ● ekspr. dež še šiva enakomerno, gosto pada; star. v križu ga šiva zbada, boli šiváje star.: poslušala ga je, vztrajno šivaje pri oknu šívan -a -o: šivani robovi; šivane čipke ♦ obrt. šivana obutev obutev, pri kateri je podplat pritrjen s šivanjem
  20.      šíven  -vna -o prid. () nanašajoč se na šiv: šivni rob / šivno mesto
  21.      šivílja  -e ž (í) ženska, ki se poklicno ukvarja s krojenjem in šivanjemn zlasti ženskih oblačil iz lahkih tkanin: izučila se je za šiviljo / krilo ima pri šivilji / strojna šivilja strojna šivalka
  22.      šivíljski  -a -o prid. () nanašajoč se na šivilje ali šiviljstvo: šiviljska delavnica / šiviljska obrt / šiviljska vajenka
  23.      šivíljstvo  -a s () obrt za krojenje in šivanje zlasti ženskih oblačil iz lahkih tkanin: učiti se šiviljstva; krojaštvo in šiviljstvo
  24.      škáfarski  -a -o prid. () nanašajoč se na škafarje ali škafarstvo: škafarska obrt / škafarski delavec
  25.      škáfarstvo  -a s () škafarska obrt: škafarstvo in sodarstvo

   26.994 27.019 27.044 27.069 27.094 27.119 27.144 27.169 27.194 27.219  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA