Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ob (26.769-26.793)



  1.      suzerén  -a m (ẹ̑) v fevdalizmu vrhovni fevdalni gospod v odnosu do vazala: oblast suzerena
  2.      suzúki  -ja m () avtomobil ali motorno kolo japonske tovarne Suzuki: voziti se s suzukijem
  3.      súženj  -žnja m (ú) 1. v suženjstvu brezpraven, nesvoboden človek, ki je v lasti svojega gospodarja: kupiti sužnja; rimski sužnji / lastnik sužnjev; trgovina s sužnji / prodali so ga za sužnja / črni sužnji v ameriškem okolju, nekdaj brezpravno, nesvobodno črnsko prebivalstvo 2. ekspr., navadno s prilastkom podrejen, odvisen človek: niso hoteli postati sužnji tujcem / suženj mamil; biti suženj javnega mnenja, strasti ∙ ekspr. ne bom suženj svojega stanovanja ne bom ga pretirano pospravljal, pazil nanj 3. slabš., navadno s prilastkom kdor je pretirano vdan nadrejenim: suženj režima
  4.      súženjski  -a -o [žǝn] prid. (ú) nanašajoč se na sužnje ali suženjstvo: suženjsko delo; težko suženjsko življenje / suženjska doba / takratni suženjski položaj žensk; zahtevati suženjsko pokorščino; suženjska vdanost ∙ ekspr. rešiti se suženjskega jarma suženjstva; slabš. suženjski prevod prevod, ki se v škodo stila popolnoma ujema s predlogo, z originalom súženjsko prisl.: suženjsko ponižen človek
  5.      súženjstvo  -a [žǝn] s (ú) 1. gospodarsko-družbena ureditev pred fevdalizmom, v kateri so proizvajalci sužnji: suženjstvo v stari Grčiji; suženjstvo in fevdalizem 2. obstoj sužnjev: odpraviti suženjstvo v Ameriki; suženjstvo in tlačanstvo // stanje, življenje sužnjev; sužnost: osvoboditi koga suženjstva 3. ekspr. podrejenost, odvisnost: rešiti se (iz) stoletnega suženjstva; narodi so ječali v suženjstvu / suženjstvo delavcev v kapitalizmu / duhovno suženjstvo; suženjstvo predsodkom ◊ jur. biti prodan v dolgovno suženjstvo pri starih Grkih in Rimljanih zaradi neporavnanih dolgov
  6.      súžnja  -e ž (ú) ženska oblika od suženj: pobegla sužnja / ženska je ponekod še vedno sužnja moža
  7.      súžnjelastníški  -a -o prid. (ū-) nanašajoč se na družbeno ureditev, v kateri obstaja lastništvo sužnjev: sužnjelastniška družba; sužnjelastniška država / sužnjelastniška družbena ureditev
  8.      sužnjeváti  -újem nedov.) 1. knjiž. biti suženj, opravljati suženjska dela: sužnjevati do smrti; sužnjevati na galeji 2. ekspr. biti podrejen, odvisen: svobodni ljudje nočejo sužnjevati
  9.      súžnost  -i ž (ú) 1. stanje, življenje sužnjev: osvoboditi koga iz sužnosti / prodali so jih v sužnost 2. ekspr. podrejenost, odvisnost: rešiti se (iz) sužnosti; stoletna sužnost tega naroda ● babilonska sužnost sedemdesetletno izgnanstvo Izraelcev v Babilonu; egiptovska sužnost izgnanstvo Izraelcev v Egiptu od 14. do 12. stoletja pred našim štetjem; knjiž. sladka sužnost popolna ljubezenska vdanost
  10.      svahíli  -ja m () lingv. najbolj razširjen občevalni, uradni jezik nekaterih držav Vzhodne Afrike s črnskim prebivalstvom: pogovarjati se v svahiliju
  11.      sváljek  -jka m () podolgovata, vretenasta tvorba, ki nastane s svaljkanjem: delati svaljke iz gline; oblikovati testo v svaljke; svaljek sesekljanega mesa / krompirjevi svaljki kuhana jed svaljkaste oblike iz krompirjevega testa // kar je temu podobno: pismo je zmečkal, svaljek pa vrgel na tla / koža se mu lušči v svaljkih / svaljek las, listja / puhal je svaljke dima
  12.      sváljkast  -a -o prid. () ki ima svaljke: svaljkasta odeja // podoben svaljku: svaljkasti prameni las
  13.      svaljkáti  -ám in sváljkati -am nedov.; ) premikati dlani, prste drugega ob drugem tako, da iz tega, kar je med njimi, nastane podolgovata, vretenasta tvorba: svaljkati krušno sredico; svaljkati testo / svaljkati čevapčiče // premikati dlani, prste drugega ob drugem tako, da se to, kar je med njimi, zmehča, zmečka: svaljkati cigareto; svaljkati si brado / svaljkati med prsti; s prsti je svaljkala rob predpasnika zvijala, vihala svaljkáti se, in sváljkati se pojavljati se, nastopati v obliki svaljkov: umazanija se mu svaljka po koži / lasje se svaljkajo v kodre zvijajo
  14.      svarílec  -lca [c in lc] m () kdor svari: poslušati svarilce; dobrohoten, strog svarilec
  15.      svarílen  -lna -o prid. () s katerim se svari: ta zgled je bil svarilen / svarilni klic, napis; njegovih svarilnih besed ni upošteval; dobiti svarilno pismo ∙ knjiž. svarilna barva živali varovalna barva
  16.      svarílo  -a s (í) kar koga opozarja, opozori na to, da lahko nastopi zanj kaj neprijetnega, neugodnega: upoštevati svarilo; dobrohotno, grozeče svarilo / to je v svarilo bodočim rodovom; kaznovali so ga za svarilo drugim
  17.      svarítelj  -a m () svarilec: dobrohoten svaritelj ga je dolgo opozarjal
  18.      svàt  sváta m, im. mn. tudi svátje ( á) kdor se udeleži praznovanja ob poroki: svati čakajo ženina in nevesto; veseli svati; zbralo se je veliko svatov / iti, vabiti v svate na praznovanje ob porokiekspr. ti si pa čuden svat čudak, posebnež
  19.      svátba  -e ž () praznovanje ob poroki: pri sosedovih je svatba; iti, povabiti na svatbo; bogata, hrupna svatba ∙ ekspr. že dolgo se poznata, kdaj bo pa svatba se bosta poročila
  20.      svátben  -a -o prid. () nanašajoč se na svatbo: svatbena pojedina / svatbena koračnica; svatbena obleka svatovska obleka ∙ svatbeni polet matice polet, pri katerem se matica opraši
  21.      svátevca  -e [tǝv] ž (ā) nar. vzhodno dekle, ki spremlja nevesto, ženina k poroki; družica: belo oblečene svatevce // dekle, navadno sorodnica, v častnem spremstvu novomašnika: za svatevce si je izbral sestro in sestrične
  22.      svática  -e ž (ā) star. družica: belo oblečene svatice
  23.      svatoválka  -e [k tudi lk] ž () ženska oblika od svatovalec: začele so prihajati svatovalke
  24.      svatováti  -újem nedov.) udeleževati se praznovanja ob poroki: rad svatuje / iti svatovat / takrat so svatovali tri dni skupaj
  25.      svátovka  -e ž (á) ženska oblika od svatovec: svatovci in svatovke

   26.644 26.669 26.694 26.719 26.744 26.769 26.794 26.819 26.844 26.869  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA