Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ob (26.594-26.618)


  1.      strupén  -a -o prid. (ẹ̑) 1. ki vsebuje organizmu zelo škodljive ali smrtne sestavine: strupena snov; te primesi so strupene / pripraviti komu strupen napoj; zrak po industrijskih mestih je pogosto strupen / strupeni deli rastlin; strupene gobe; strupene kače; strupeno želo / strupena puščica 2. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: strupen mraz; burja je bila strupena / strupena lakota 3. ekspr. hudoben, zloben: to je strupen človek; danes je zelo strupena; biti strupen do koga, nar. na koga / strupen glas, pogled, smeh; strupene besede ● ekspr. biti strupenega jezika biti zelo opravljiv, obrekljiv; ekspr. strupena barva barva, ki učinkuje zelo neprijetno; nar. strupena rosa bolezen, pri kateri se oboleli deli rastline posušijo ali odmrejo; ožig; glivična bolezen, ki se kaže v obliki peg na listih in plodovih zlasti vinske trte, hmelja, kapusnic; peronospora strupéno prisl.: strupeno odgovoriti, pogledati; strupeno mrzlo jutro; strupeno rdeča barva ♪
  2.      strupénec  -nca m (ẹ̄) 1. knjiž. strupena žival, navadno kača: pičil ga je strupenec 2. ekspr. hudoben, zloben človek: ta strupenec jo je zelo užalil ♪
  3.      strupeníca  -e ž (í) 1. knjiž. strupena kača: pičila ga je strupenica / kača strupenica 2. ekspr. hudobna, zlobna ženska: boji se te strupenice ♪
  4.      strupenjáča  -e ž (á) 1. strupena kača: pičila ga je strupenjača; pozna le dve strupenjači, gada in modrasa / kača strupenjača 2. strupena goba: mušnice so strupenjače 3. ekspr. hudobna, zlobna ženska: soseda je prava strupenjača ♪
  5.      strupenják  -a m (á) 1. knjiž. strupena žival, navadno kača: pod kamnom je bil strupenjak; pik strupenjakov 2. ekspr. hudoben, zloben človek: boj se tega strupenjaka ♪
  6.      strupénka  -e ž (ẹ̄) knjiž. 1. strupena žival, navadno kača: na skalah je bilo več strupenk / krastača strupenka 2. strupena rastlina, navadno goba: odtrgati strupenko; med gobami je bilo nekaj strupenk ♪
  7.      strupénost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost strupenega: strupenost plinov, snovi / te gobe so znane po svoji strupenosti / ekspr. to se kaže v njegovi strupenosti hudobiji, zlobi / ekspr. strupenost besed, pogledov ♪
  8.      strupénski  -a -o prid. (ẹ̑) star. 1. hud, oster: strupenski mraz / čutil je strupenske bolečine 2. hudoben, zloben: to je strupenski fant / njegove strupenske besede / bal se je njenega strupenskega jezika strupénsko prisl.: strupensko govoriti; strupensko hud mraz ♪
  9.      strúpnik  -a m (ȗ) anat. cevast ali žlebičast zob, skozi katerega pride strup iz strupnice: gad z dvema strupnikoma; strupnik kače / zob strupnik ♪
  10.      strúžec  -žca m (ȗ) zastar. oblič, skobljič: zgladiti desko s stružcem ♪
  11.      strúžek  -žka m (ȗ) nav. mn., redko ostružek, oblanec: kup stružkov pri skobeljniku ♪
  12.      stružílo  -a s (í) star. strugalo: izgladiti s stružilom ♦ les. rezilo obliča, skobljiča ♪
  13.      strúžiti  -im nedov. (ú) z odrezovanjem tankih plasti delati gladko, ravno: stružiti parket // teh. s strojnim odrezovanjem tankih plasti oblikovati vrteči se predmet: stružiti keglje, ležaje, vijake; stružiti kovino, les; piliti in stružiti / plano stružiti stružiti ravne ploskve strúžen -a -o: struženi valji ♪
  14.      strúžnica  -e ž (ȗ) stroj za struženje: obdelati na stružnici; ima delavnico z moderno stružnico / avtomatska, ročna stružnica; kovinska, lesna stružnica ♦ strojn. plana stružnica za struženje ravnih ploskev ♪
  15.      stŕžek  -žka m (ȓ) 1. zool. zelo majhna ptica pevka z rjavkastim kratkim repom, Troglodytes troglodytes: na vrtu poje stržek; sinice in stržki 2. ekspr. droben, majhen človek, navadno otrok: stržek je hitro tekel proti domu ♪
  16.      stržén  -a m (ẹ̑) 1. notranji, osrednji del stebla, debla: izrezati stržen; bezgov stržen; stržen koruze, vrtnice; stržen in skorja 2. iz odmrlega tkiva sestavljen osrednji, trdnejši del tvora: iztisniti, potegniti stržen iz tvora / gnojni stržen 3. knjiž. jedro, bistvo: stržen pripovedi, problema / idejni, miselni stržen 4. geogr. najgloblji del rečne struge, nad katerim je tok najhitrejši: stržen reke / vodni stržen ◊ anat. lasni stržen osrednji del lasu z nepopolno poroženelimi celicami; gozd. stržen oglarske kope odprtina v sredini kope v obliki cevi za prižiganje; teh. elektroda s strženom strženska elektroda ♪
  17.      stržénov  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na stržen: strženov obseg ♦ les. strženovi trakovi, žarki trakovi, žarki, ki potekajo radialno od stržena debla k skorji; strženova razpoka razpoka, ki poteka radialno iz stržena debla ♪
  18.      stržénski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na stržen: strženski del stebla / strženski problem ♦ les. strženski trakovi, žarki strženovi trakovi, žarki; teh. strženska elektroda elektroda, polnjena z mineralnimi snovmi ♪
  19.      stuartski  -a -o [stjúar-] prid. (ȗ) nanašajoč se na kraljevsko rodbino Stuart: stuartska doba ♦ obl. stuartski ovratnik velik stoječ ovratnik pravokotne oblike ♪
  20.      stúd  -a m (ȗ) knjiž. gnus: obšla sta jo groza in stud; stresla se je od studa / s studom se je obrnila od njega ♪
  21.      stúden  -dna -o prid. (ú ū) zastar. gnusen: studna krastača / pretvarjajo svoj studni obraz / studne besede stúdno prisl.: studno namrščiti obraz ♪
  22.      studênčar  -ja m (ȇ) knjiž. kopač vodnjakov s talno vodo: studenčarja sta kopala vedno globlje v zemljo; jamar in studenčar ♪
  23.      stúdio  -a m (ú) 1. film., rad. prostor, v katerem se snemajo igralci, nastopajoči: iti iz studia; vsi nastopajoči so že v studiu; film so posneli večinoma v studiu // ustrezno tehnično opremljeni prostori za snemanje, oddajanje: delati v studiu; studio s sodobno snemalnico / filmski, televizijski, tonski studio / oddaja studio Ljubljana 2. gled. manjša dvorana za študijske, eksperimentalne predstave: igrati v studiu / gledališki studio 3. atelje: slikati v studiu / fotografski studio ♪
  24.      studiózen  -zna -o prid. (ọ̑) knjiž. narejen, napisan zelo natančno, strokovno, z veliko študijsko prizadevnostjo: studiozni članki; studiozna spremna beseda knjige / studiozna analiza stanja // zelo prizadeven: bil je marljiv in studiozen fant studiózno prisl.: studiozno obdelati probleme ♪
  25.      studljív  -a -o prid. (ȋ í) zastar. gnusen: studljiva žival / studljiv obraz studljívo prisl.: glas ji je zvenel studljivo ♪

   26.469 26.494 26.519 26.544 26.569 26.594 26.619 26.644 26.669 26.694  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA