Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ob (26.344-26.368)
- stókanje -a s (ọ́) glagolnik od stokati: iz sobe se je slišalo stokanje; stokanje bolnikov / stokanje motorja, vzmeti ♪
- stókati -am stil. stóčem nedov. (ọ́ ọ̑, ọ̄) 1. dajati slabotne, zategle glasove, zlasti zaradi telesne bolečine: ranjenec je vso noč stokal; v spanju je stokal; stokati od bolečin, napora; tiho, žalostno stokati // ekspr. dajati stoku podobne glasove: avto je stokal in kašljal; drevesa so stokala v burji; morje stoka in buči / veter žalostno stoka 2. ekspr. tožiti, tarnati: stokal je o svoji nesreči, življenju; stokal je, da je vzdrževanje hiš drago; vsega ima dovolj, pa kar naprej stoka 3. slabš. nerazločno, zatikajoče se govoriti: predavatelj je nekaj stokal, pa ga ni nobeden poslušal ● ekspr. narod je dolgo stokal pod tujim jarmom živel, trpel stokáje: stokaje se je sklonil; stokaje so zlezli na voz stokajóč -a -e: stokajoč je šel čez cesto; stokajoči ranjenci; prisl.: stokajoče povedati ♪
- stòl stôla [ou̯] m, mest. ed. tudi stólu (ȍ ó) 1. kos pohištva navadno z naslonjalom, namenjen za sedenje ene osebe: stol se je prevrnil; ponuditi stol; primakniti stol k mizi; vstati s stola; usesti se na stol; ekspr. od utrujenosti je kar padel na stol; sedeti na stolu; lesen, oblazinjen, pleten stol; naslonjalo, noge stola; sedalo pri stolu / gugalni stol; kuhinjski, vrtni stoli; ležalni stol iz ogrodja z vpetim platnom za sedenje ali ležanje; vrtljivi, zložljivi stol // s prilastkom temu podobna priprava za različne namene: brivski, zobozdravniški stol; električni stol v Združenih državah Amerike naprava za usmrčevanje obsojencev z električnim tokom; dati prašiča na mesarski stol; rezalni stol priprava za rezanje krme 2. nar. miza: stol je bil pripravljen za kosilo; sedeli so okoli stola ●
ekspr. stol se mu maje njegov (družbeni) položaj je ogrožen; ekspr. še stola ni segrel, pa že gre ostal je malo časa; ekspr. sedeti na dveh stolih poskušati imeti korist pri dveh, praviloma izključujočih se stvareh; obsedel je med dvema stoloma hotel je dvoje stvari hkrati, pa ni dosegel nobene; star. sodni stol sodišče; star. Bog ga je poklical pred sodni stol v krščanskem okolju umrl je; v cerkvi ima svoj stol nekdaj plačan sedež na (cerkveni) klopi ◊ arhit. lupinasti stol po tankosti, ukrivljenosti ploskve, ploskev podoben (jajčni) lupini; grad. strešni stol osnovna nosilna strešna konstrukcija; jur. stol sedmorice nekdaj sodišče najvišje stopnje, ki odloča o sodbah nižjih sodišč, s sedežem v Zagrebu; obrt. rezilni stol priprava iz stolčka in glave za vpenjanje lesa pri obdelavi ♪
- stolárna -e ž (ȃ) obrat za izdelovanje stolov: zaposliti se v stolarni; stolarna in parketarna ♪
- stôlček -čka [u̯č] m (ō) 1. manjšalnica od stol: otroci so zasedli vse stolčke; sedeli so na nizkih stolčkih; mizica in stolček / podstaviti stolček pod noge pručko; barski stolček visok, navadno brez naslonjala; čevljarski, lovski, molzni stolček; vrtljivi, zložljivi stolček 2. ekspr. dobro mesto, dober položaj: izgubil je stolček; boji se, bori se za stolček; potegovati se za direktorski stolček / njegov stolček v službi se maje njegov službeni položaj je ogrožen ♪
- stólči stólčem [ou̯] dov., stólci stólcite in stolcíte; stólkel stólkla (ọ́) 1. s tolčenjem narediti iz česa majhne, drobne dele: stolči kamenje, poper; stolči v možnarju; stolči s kladivom / stolči jabolka / ekspr.: bunker so stolkli s topom razstrelili, uničili; vse so stolkli, kar jim je prišlo pod roke uničili, razbili // s tolčenjem odstraniti lupino: stolči lešnike, orehe 2. s tolčenjem odstraniti: stolči omet z zidu / ekspr. nevihta je stolkla opeko s strehe povzročila, da je padla opeka 3. s tolčenjem, udarjanjem narediti kaj trdo, sprijeto: stolči sneg z lopato / dež je stolkel zemljo 4. nav. 3. os., ekspr. povzročiti škodo na kulturnih rastlinah; pobiti: toča je stolkla pšenico / toča je stolkla vinograde; brezoseb. letos je vse stolklo 5. ekspr. natepsti, pretepsti: stolkli so ga, da se je nezavesten zgrudil; stolči
koga do krvi ● redko stolči beljak v sneg stepsti; ekspr. zaletel se je z avtomobilom in ga stolkel zelo poškodoval; ekspr. stolči preprosto ležišče zbiti, narediti; ekspr. mesto so stolkli v prah popolnoma uničili, razrušili stólčen -a -o: stolčeni orehi; stolčeno polje; domov je prišel ves stolčen ♪
- stôlčkar -ja [u̯č] m (ȏ) ekspr. kdor si prizadeva dobiti, ohraniti dobro mesto, dober položaj: komolčarji in stolčkarji ♪
- stóléten -tna -o prid. (ọ̑-ẹ̑) 1. star sto let: stoleten starček / stoleten gozd 2. nanašajoč se na dobo stotih let: stoletni ciklus; stoletna zgodovina naroda / stoletni koledar koledar s podatki za najmanj sto let; stoletna pratika pratika s koledarskimi podatki in vremenskimi napovedmi za celo stoletje ♦ zgod. stoletna vojna vojna med Anglijo in Francijo zaradi nasledstva na francoskem prestolu v letih 1339 do 1453 ♪
- stolétje -a s (ẹ̑) doba, ki traja sto let: to se zgodi samo nekajkrat v stoletju; pred štirimi stoletji; minila je že četrtina stoletja / osemnajsto [18.] stoletje od 1700 do 1800 / roman se dogaja v 19. stoletju / v stoletjih je barva fresk potemnela v dolgem obdobju; ekspr. na, ob prelomu stoletja na koncu enega ali na začetku drugega stoletja ● atomsko stoletje 20. stoletje; ekspr. nisem ga videl že celo stoletje zelo dolgo; ekspr. rop stoletja zelo velik ♪
- stólétnica -e ž (ọ̑-ẹ̑) 1. stota obletnica: proslaviti stoletnico podjetja; stoletnica pesnikovega rojstva 2. sto let stara ženska: stoletnic ni zelo veliko ♪
- stolíca -e ž (í) 1. nar. stol: pasti, vstati s stolice; usesti se na stolico; nizka, visoka stolica; miza in stolice 2. les. lesena priprava, navadno s štirimi nogami, na kateri se žaga, teše, oblikuje: položiti deske na stolico / mizarske, tesarske stolice ♪
- stólístnica -e ž (ọ̑-ȋ) vrtn., navadno v zvezi roža stolistnica vrtnica s polnimi belimi ali rdečimi dišečimi cveti, katerih peclji so obrasli z žlezavimi dlakami, Rosa centifolia: posaditi rože stolistnice ♪
- stólnik -a m (ọ̑) 1. zgod., v fevdalizmu visok uslužbenec, navadno na vladarskem dvoru, odgovoren za strežbo pri jedi: ob slavnostih so morali vojvodi streči stolniki // naslov za plemiča: deželni stolnik 2. nar. koroško pšenični kruh: za praznik je bilo dovolj klobas, mesa in stolnika ♪
- stolováti -újem nedov. (á ȗ) 1. knjiž., s prislovnim določilom imeti stalni vladarski sedež: v tem mestu so stolovali ruski carji // imeti delovno mesto: guverner je stoloval v mestu ob meji / ravnatelj stoluje v neprimernih prostorih 2. knjiž. imeti oblast, vladati: Habsburžani so stolovali dolgo časa / žena je stolovala in ukazovala kakor doma 3. ekspr. biti, nahajati se: na podstavku stoluje lepo izklesan kip / v tem fotelju je včasih stoloval stari oče sedel; v starih časih je tu stoloval znan umetnik živel, prebival; razvaline stolujejo nad reko se dvigajo ● knjiž., ekspr. stoloval je na čelu mize ponosno, oblastno sedel ♪
- stòlp stôlpa m (ȍ ó) visoka stavba z majhno tlorisno površino, stoječa samostojno ali kot sestavni del drugih stavb: stolp stoji na vrhu hriba; zgraditi stolp; okrogel, stopničast, trapezast stolp; stolpi na srednjeveških trdnjavah; grad s stolpi / cerkveni stolp; obrambni, stražni stolp; ustavili so se pri razglednem stolpu / Aljažev stolp na Triglavu; Eifflov stolp // s prilastkom tej stavbi podobna naprava: antenski stolp; kontrolni stolp na letališču; burja je podrla novi televizijski stolp; vrtalni stolpi za črpanje nafte ● babilonski stolp po bibliji ki naj bi segal do neba; knjiž. živi v slonokoščenem stolpu zelo odmaknjeno od stvarnega, konkretnega življenja; stolp dima steber ◊ alp. stolp velika pokončna, samostojno stoječa skala; strojn. hladilni stolp v katerem pada segreta voda kot dež in se tako ohlaja; šport. skakalni stolp
naprava za skakanje v vodo; teh. komandni stolp iz katerega se vodi in nadzoruje promet na železniški postaji, letališču ♪
- stôlpast -a -o prid. (ó) podoben stolpu: stolpasta hiša; stolpasta oblika gradov / ekspr. stolpasta senca ♪
- stôlpec -pca m (ō) 1. manjšalnica od stolp: gradič s stolpci / zlagati kovance v stolpce / živosrebrni stolpec v toplomeru; stolpec dima 2. tisk. tiskano besedilo, ki zajema le del strani glede na širino: besedilo je tiskano v dveh stolpcih; časopisni stolpci; naslov v širini dveh stolpcev / korekturni stolpci krtačni odtis s tiskarskega stavka, ki še ni razporejen ∙ ekspr. ta novica že nekaj dni polni stolpce časopisov veliko pišejo o njej 3. navadno s črtami omejen prostor v obrazcih, poslovnih knjigah za vpisovanje podatkov; rubrika: izpolniti stolpce blagajniškega dnevnika; vpisati črke v navpični stolpec; prvi stolpec tabele / moral je sešteti dva stolpca števil ♪
- stôlpek -pka m (ō) manjšalnica od stolp: zidovje z zobčastimi nadzidki in stolpki ♪
- stôlpen -pna -o prid. (ȏ) nanašajoč se na stolp: stolpna lina; stolpna ura / delal je v stolpni sobi ♪
- stolpìč -íča m (ȉ í) 1. manjšalnica od stolp: stolpiči na palači se krušijo; grajski stolpiči 2. nekajnadstropna stavba s sorazmerno majhno tlorisno površino: urediti gredice okoli stolpičev; petnadstropen stolpič; stanovanjski stolpiči 3. ekspr. steber, stebriček: bršljan je opletal stolpiče ob vhodu; oder je stal na stolpičih 4. redko rubrika, stolpec: na seznamu je bil tudi stolpič za poklice; poiskati številko v spodnjem stolpiču ♪
- stolpíčast -a -o prid. (í) 1. podoben stolpiču: na mizi je stal stolpičast svečnik; izrezljano stolpičasto stojalo 2. ki ima stolpiče: spomenik v obliki stolpičastega gradu ♪
- stolpíček -čka m (ȋ) manjšalnica od stolp(ič): od gradu je ostalo le obzidje s stolpički ♪
- stolpíčiti se -im se nedov. (í ȋ) knjiž. kopičiti se, grmaditi se: ob progi se stolpičijo visoke gore; pren. problemi se vedno bolj stolpičijo ♪
- stomatológ -a m (ọ̑) zdravnik za bolezni zob in ust, zobozdravnik: poslati pacienta k stomatologu ♪
- stomatologíja -e ž (ȋ) veda o boleznih zob in ust: razvoj stomatologije / otroška stomatologija ♪
26.219 26.244 26.269 26.294 26.319 26.344 26.369 26.394 26.419 26.444