Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ob (2.576-2.600)



  1.      preobremenjeváti  -újem nedov.) preveč obremenjevati: preobremenjevati temelje, voz / služba ga ne preobremenjuje; preobremenjevati učence z domačimi nalogami ∙ preobremenjevati govor s pregovori in reki delati ga manj razumljivega; ekspr. bolnik želodca ne sme preobremenjevati ne sme preveč, čez mero jestiteh. preobremenjevati motor
  2.      preobrníti  in preobŕniti -em dov. ( ŕ) raba peša 1. obrniti: preobrnil je ranjenca, ki je ležal na cesti; preobrnil se je v postelji / preobrniti zaboj in sesti nanj / preobrniti žepe 2. narediti, da dobi kaj drugačen pomen, drugačno vsebino: preobrniti smisel izjave / tega dejstva ni mogoče preobrniti; preobrniti svoje navade spremenitipog. preobrnila je vso hišo, pa ga ni našla preiskala; zastar. mačka je preobrnila skledo mleka prevrnila; pog. vse stanovanje mi je preobrnil vse je razmetal, spravil v nered preobrníti se in preobŕniti se navadno s prislovnim določilom izraža prehod v novo stanje, dogajanje, kot ga nakazuje določilo; obrniti se: položaj se je preobrnil nam v škodo; nekoč se bo preobrnilo na bolje / razmere so se popolnoma preobrnile ● zastar. preobrnil se je v treznega človeka spreobrnil preobŕnjen -a -o: preobrnjeni procesi; sedeti na preobrnjeni posodi; preobrnjena dejstva
  3.      preobséžen  -žna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) preveč obsežen: preobsežno posestvo / preobsežna knjiga / učni program je preobsežen / preobsežne raziskave
  4.      preobšíren  -rna -o prid. () preveč obširen: preobširno dvorišče / preobširne priprave / knjiga je preobširna preobsežna preobšírno prisl.: preobširno pripovedovati, razlagati
  5.      preobtéžba  -e ž (ẹ̑) glagolnik od preobtežiti: zaradi preobtežbe je plošča počila
  6.      preobtežênost  -i ž (é) lastnost, značilnost preobteženega: preobteženost dvigala, letala / preobteženost z delom / ekspr. preobteženost sloga
  7.      preobteževáti  -újem nedov.) preveč obteževati: preobteževati tovorno žival / ekspr. preobteževati razpravo s citati
  8.      preobtežítev  -tve ž () glagolnik od preobtežiti: preobtežitev dvigala, mostu
  9.      preobtežíti  -ím dov., tudi preobtéži; preobtéžil ( í) preveč obtežiti: preobtežiti ladjo, voz; preobtežiti žival / ekspr. preobtežiti pripovedovanje s podrobnostmi preobtežèn -êna -o: preobteženi nosači; preobtežen slog; preobteženo letalo
  10.      preobúti  -obújem dov., preobúl in preobùl (ú ) obuti v drugo obuvalo: preobleči in preobuti otroka; bil je moker in se je hitro preobul / preobuti čevlje; preobuti si nogavice ● ekspr. preobuti konja na novo podkovati
  11.      preobúvati  -am nedov., tudi preobuvála (ú) obuvati v drugo obuvalo: preoblačiti in preobuvati otroke; ravno se preobuva / preobuvati čevlje; redno si preobuvati nogavice
  12.      preobvézati  in preobvezáti -véžem dov. (ẹ́ á ẹ́) na novo obvezati: preobvezal ga je bolničar; preobvezati ranjenca / preobvezati rano
  13.      preobvezovalíšče  -a s (í) obvezovališče: prenesti ranjenca v preobvezovališče
  14.      preobvezoválnica  -e ž () obvezovalnica: prenesti ranjenca v preobvezovalnico
  15.      preobvezováti  -újem nedov.) na novo obvezovati: redno preobvezovati ranjence / preobvezovati rane
  16.      preobvládati  -am dov. (ā) knjiž., redko obvladati, premagati: nihče ga ni mogel preobvladati / goste je preobvladala pijanost
  17.      preobzíren  -rna -o prid. () preveč obziren: prepameten in preobziren je za kaj takega; preobzirna je, da bi ga to vprašala preobzírno prisl.: preobzirno ravnati s kom
  18.      preobžréti se  -žrèm se dov., preobžŕl se (ẹ́ ) 1. nizko preobjesti se: preobžrl se je, zato ne more spati 2. slabš. naveličati se: preobžrli smo se enolične hrane / preobžrl sem se njihove družbe
  19.      prepodróben  -bna -o prid. (ọ̑) preveč podroben: prepodroben opis; prepodrobna razprava
  20.      prerobàt  -áta -o prid. ( ā) preveč robat: biti prerobat / prerobato govorjenje
  21.      prhnôba  -e ž (ó) razpad, razkroj organskih snovi zlasti zaradi delovanja vlage: zavarovati les proti prhnobi; duh po prhnobi
  22.      pribobnéti  -ím dov. (ẹ́ í) bobneč hitro priti: po cesti so pribobneli vozovi / v jezero pribobni slap
  23.      pridobítek  -tka m () 1. kar se pridobi: majhen pridobitek časa / zastar. ves svoj pridobitek je zavaroval premoženjeagr. količina masla, sira iz 100 kg mleka 2. zastar. dobiček, dohodek: pridobitek podjetja; davek od pridobitka
  24.      pridobíten  -tna -o prid. () nanašajoč se na pridobivanje materialnih dobrin: pridobiten poklic; pridobitna dejavnost, panoga; pridobitno podjetje / pridobitni in okrasni del vrta / delati iz pridobitnih nagibov / oče je bil navadno edini pridobitni član v družini / pridobitna družba pridobitniška / ekspr. pridobiten človek človek, ki (spretno) pridobiva materialne dobrine; pridobiten posel donosen pridobítno prisl.: biti pridobitno sposoben
  25.      pridobítev  -tve ž () 1. glagolnik od pridobiti: pridobitev premoženja / pridobitev kupcev, naročnikov; pridobitev ljudi za akcijo / pridobitev funkcije, oblasti; pridobitev doktorskega naslova 2. nav. mn., navadno s prilastkom kar je posledica kakega dela, prizadevanja: ohraniti pridobitve osvobodilnega boja; kulturne, tehnične, znanstvene pridobitve; pomembne pridobitve v šolstvu; pridobitve civilizacije

   2.451 2.476 2.501 2.526 2.551 2.576 2.601 2.626 2.651 2.676  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA