Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ob (25.294-25.318)


  1.      smíseln  -a -o [sǝl] prid. (ȋ) nanašajoč se na smisel: smiselna povezava besed; smiselno oblikovanje stavkov / smiselno branje / smiselna uporaba zakona / prepričana je, da je njeno prizadevanje smiselno ♦ lingv. smiselni osebek osebek, ki ni v imenovalniku smíselno prisl.: smiselno prevajati besedilo; smiselno urejena celota ♪
  2.      smód  -a m (ọ̑) 1. dim, plin, ki nastane pri smojenju: oster vonj po smodu 2. knjiž. smog: smod se je razgubil 3. agr. bolezen, pri kateri se oboleli deli rastline posušijo ali odmrejo; ožig: škropiti proti smodu / trtni smod peronospora ♪
  3.      smodíti  -ím nedov., smojèn (ȋ í) 1. z ognjem, vročino povzročati, da postane kaj deloma poškodovano: smoditi dlake; čevlji se ne sušijo, ampak smodijo; pazi, smodiš si lase // povzročati, da se poškodujejo, uničijo občutljivejši deli rastlin: sonce smodi mlado travo 2. tekst. z gorečim plinom ali razžarjenimi ploščami odstranjevati štrleča vlakna: smoditi tkanino ● ekspr. sonce smodi, saj je poletje žge; star. smoditi tobak kaditi ◊ agr. smoditi prašiča s smojenjem odstranjevati ščetine z njega smodíti se pri kuhanju se zaradi vročine prijemati podlage in se deloma poškodovati: meso, rižota se smodi ♪
  4.      smodník  -a m (í) eksplozivna snov v obliki prahu ali zrn, ki ima pri izgorevanju veliko potisno moč: napolniti naboje s smodnikom; izdelava smodnika ∙ slabš. ta prav gotovo ne bo iznašel smodnika ni posebno pameten, bister; ekspr. smodnika do zdaj še nismo povohali se še nismo bojevali; sod smodnika ekspr. biti sod smodnika vir nevarnosti; ekspr. vreči iskro v sod smodnika v zelo napeti situaciji povzročiti spor, konflikt; ekspr. sedeti na sodu smodnika biti v zelo nevarnem položaju ♦ kem. brezdimni smodnik ki ob eksploziji, vžigu ne daje dima; črni smodnik ♪
  5.      smodníkov  -a -o prid. (í) nanašajoč se na smodnik: smodnikova obstojnost / smodnikov dim / smodnikov prah ♪
  6.      smójka  -e ž (ọ̑) 1. etn. kuhana in pečena drobna repa, znana v Poljanski dolini: jesti smojko 2. šalj., navadno v zvezi loška smojka nespameten, neumen človek: on je prava loška smojka ♪
  7.      smóking  -a m (ọ̑) slavnostni moški suknjič, navadno črne barve, s šal ovratnikom: nositi, obleči smoking; diplomati v smokingih in frakih ♪
  8.      smokúlja  -e ž (ú) zool. gadu podobna manjša nestrupena kača, Coronella austriaca ♪
  9.      smôla  -e ž (ó) 1. lepljiv rumenkasto rjav izcedek iz nekaterih dreves, zlasti iglavcev: smreke izločajo smolo; nabirati smolo; duh po smoli / drevesna smola // snov, pridobljena s kuhanjem tega izcedka: kuhal je smolo in jo prodajal; mazati s smolo / cepilna smola mazilo iz smole, voska, terpentina, ki se uporablja pri cepljenju ali za premaz drevesnih ran; čevljarska smola mazilo iz smole, kolofonije za smoljenje drete // navadno v zvezi umetna smola tej snovi podobna umetna snov: pridobivati umetno smolo; proizvodnja umetnih smol; izdelki iz umetne smole 2. ekspr. naključje, okoliščine, ki vplivajo na neugoden izid, potek česa: celo pot jih je spremljala smola; zaradi smole ni dosegel prvega mesta ● smola se ga drži, ima smolo vse se mu ponesreči; večkrat doživi kaj neugodnega; preg. kdor za smolo prime, se osmoli ◊ kem. alkidna smola umetna snov, kondenzat večvalentnih alkoholov in večbaznih kislin, za izdelavo lakov, lepil; epoksi smola umetna smola za proizvajanje lakov, lepil; fenolna smola; katranska smola ostanek pri destilaciji premogovega katrana in nafte; polikondenzacijske umetne smole ki nastanejo pri polikondenzaciji ♪
  10.      smolár  -ja m (á) 1. kdor se ukvarja z nabiranjem, pridobivanjem smole: smolarji in drvarji 2. slabš. čevljar: kateri smolar ti je naredil te čevlje ♪
  11.      smoláriti  -im nedov. (á ȃ) ukvarjati se z nabiranjem, pridobivanjem smole: smolariti v borovih gozdovih ♪
  12.      smolárjenje  -a s (á) glagolnik od smolariti: smolarjenje v borovih gozdovih ♦ gozd. smolarjenje na mrtvo pridobivanje smole, po katerem je treba drevo posekati, na živo pridobivanje smole, zaradi katerega drevo ne odmre ♪
  13.      smôlast  -a -o prid. (ó) podoben smoli: smolasta tekočina / smolasti lasje / smolast lesk / smolast les smolnat; obleka je smolasta ∙ ekspr. ta človek je smolast rad dolgo ostaja, se zadržuje kje ♦ petr. smolasti premog boljši rjavi premog z močnim smolastim leskom ♪
  14.      smolénec  -nca m (ẹ̄) bot. rastlina s steblom, poraslim z navzdol obrnjenimi togimi dlačicami, in plodovi s kljukastimi bodicami; plezajoča lakota ♪
  15.      smolíti  -ím nedov. (ȋ í) prepajati, mazati s smolo: smoliti nit / smoliti ladjo ◊ agr. izcejati smolo smolíti se ekspr., navadno v zvezi z okoli, okrog biti, zadrževati se kje z določenim namenom: smolil se je okoli matere, da bi dobil denar / maček se ji je smolil okrog nog ● ekspr. smoliti se okrog deklet veliko in rad se družiti z njimi; prizadevati si pridobiti njihovo naklonjenost ♪
  16.      smôlnat  -a -o prid. (ȏ) nanašajoč se na smolo: smolnat kip / smolnat les; smolnata bakla; trske so smolnate, zato dobro gorijo / smolnata obleka; smolnate roke / smolnat vonj smôlnato prisl.: smolnato črna brada ♪
  17.      smolovína  -e ž (í) smolnat les: smolovina dobro gori ♪
  18.      smóter  -tra m (ọ̄) 1. kar se hoče doseči s prizadevanjem; cilj: naš smoter je jasen; doseči, uresničiti svoj smoter; podrediti se skupnim smotrom; to je moj življenjski smoter / učni, vzgojni smoter 2. navadno s prilastkom kar opredeljuje kaj glede na to, čemu je, obstaja; namen: vsaka stvar ima svoj smoter; smoter socialnega zavarovanja ♪
  19.      smradíti  -ím nedov., smrajèn (ȋ í) povzročati, da se kje razširja, obstaja smrad: dolino je smradil dim ♪
  20.      smradljívec  -vca m (ȋ) ekspr. kdor povzroča smrad: napoditi smradljivce iz sobe ♪
  21.      smrčávec  -vca m (ȃ) ekspr. kdor smrči: zaradi dveh smrčavcev nihče v sobi ni mogel spati ♪
  22.      smrčávka  -e ž (ȃ) ženska oblika od smrčavec ♪
  23.      smŕček  -čka m (ȓ) 1. naprej štrleči del gobca z odprtinama za vohanje pri nekaterih sesalcih: dotakniti se s smrčkom; zdrav pes ima mrzel in vlažen smrček; pasji smrček 2. užitna goba z jajčastim ali koničastim nepravilno jamičastim klobukom; mavrah: nabirati smrčke ● ekspr. dobiti jih po smrčku biti tepen, biti premagan ◊ bot. užitni smrček; vet. smrček bela lisa na smrčku pri konjih ♪
  24.      smrdelíka  -e ž (í) bot. rastlina z belimi obrobnimi jezičastimi cveti in okroglimi plodovi; smrdljiva pasja kamilica ♪
  25.      smrdljív  -a -o prid. (ȋ í) ki smrdi: smrdljiv tobak; smrdljiva gnojnica; smrdljiva mlakuža / končno so se izselili iz te smrdljive doline / kot psovka ti gnida smrdljiva ◊ bot. smrdljivi bezeg neprijetno dišeča trajnica z belimi cveti v velikih, ploščatih socvetjih, Sambucus ebulus; smrdljivi brin neprijetno dišeč grm z luskastimi listi, Juniperus sabina; smrdljiva pasja kamilica rastlina z belimi obrobnimi jezičastimi cveti in okroglimi plodovi, Anthemis cotula ♪

   25.169 25.194 25.219 25.244 25.269 25.294 25.319 25.344 25.369 25.394  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA