Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ob (24.944-24.968)


  1.      skodéličast  -a -o prid. (ẹ̑) podoben skodelici: skodeličasti kozarci ♪
  2.      skódrati  -am dov. (ọ̑) narediti, izoblikovati komu kodre: pri frizerju so jo lepo skodrali / skodrati lase; pren., ekspr. veter je skodral gladino jezera skódrati se dobiti obliko kodrov: lasje so se mu skodrali / listje se je skodralo skódran -a -o: skodrani lasje; imeti glavo skodrano ♪
  3.      skòk  skóka in skôka m (ȍ ọ́, ó) 1. glagolnik od skočiti: a) skok čez potok, skozi okno / skok z mesta, z naletom; skok na glavo, na noge; skok naprej, vstran / teči v dolgih skokih; ekspr. z enim skokom je bil iz hiše, pri oknu / v skoku ujeti žogo / pri tretjem skoku se je poškodoval / narediti, publ. izvesti skok b) še skok po časopis, pa se vrnem domov / iti na kratek skok k sosedu na kratek obisk // razdalja, višina, ki se doseže z odrivom od podlage: izmeriti skok; drugi skok je bil zelo visok // nav. ekspr., v prislovni rabi izraža manjšo razdaljo: hoditi skok pred drugimi; cilj je samo še skok daleč 2. ekspr., navadno s prilastkom hitro, nenadno povečanje: skok cen, proizvodnje; skoki in padci temperature naraščanje / publ. država je naredila velik gospodarski skok je v kratkem času gospodarsko zelo napredovala, se razvila 3. ekspr., navadno s prilastkom nenaden prehod z ene stvari na drugo brez neposredne notranje povezanosti: miselni skoki / za ta film so značilni veliki časovni skoki 4. star., v prislovni rabi, s predlogom zelo hitro: na skok je bil fant na drevesu; ubogati na skok / v enem skoku se je spremenil nenadoma / jezditi skok na skok; zastar. jezditi na skok na splav 5. star. galop: skok je konja utrudil; pognati v skok; prijezditi v skoku ● ekspr. tu ima reka kar precejšen skok padec; star. zaigrati za skok za ples, zlasti poskočen; ekspr. vedela je za njegove skoke čez plot za nezvestobo v zakonu ◊ alp. preplezati skok mesto, zlasti večje, kjer se gorsko pobočje zelo strmo, navpično prelomi; šport. dvojni skok; levji skok preval letno; smrtni skok premet prosto, zlasti z višine; skok čez konja, kozo preskok čez konja, kozo; skok v daljino atletska disciplina, pri kateri se skače v vodoravni, v višino v navpični smeri; skok ob palici ali s palico atletska disciplina, pri kateri se skače čez letvico s pomočjo palice; skoki v vodo; skok s padcem; prvak v smučarskih skokih; tur. skok čez kožo tradicionalna prireditev na praznik rudarjev, združena z obrednim sprejemanjem novih članov med rudarje; um. pasji skok okras v obliki niza iz spiralasto zvitih črt; vet. biti sposoben za skok biti sposoben skočiti, dvigniti se v položaj, ki omogoča paritev ♪
  4.      skókec  in skôkec -kca m (ọ̑; ō) 1. nav. ekspr. manjšalnica od skok: hitri kobiličji skokci / do morja je le še skokec 2. priprava v obliki platnenega sedeža na elastičnih vrveh za poskakovanje otroka, preden shodi: dojenček v skokcu; skokec in hoduljica ♪
  5.      skókica  in skôkica -e ž (ọ̑; ō) šalj., redko 1. bolha: tu lahko dobiš še kako skokico; skokice in lazice 2. žabica: loviti po mlakah skokice ♪
  6.      skokonóg  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. 1. ki se premika v skokih: skokonoge kobilice, žabe / skokonogi jeleni 2. poskočen: takrat sem bil še skokonog ♪
  7.      skomandírati  -am dov. (ȋ) nižje pog. dobiti, priskrbeti: skomandirati komu podporo, službo; zelo je pripraven, vse skomandira ♪
  8.      skomígati  -am nedov. (ȋ) 1. z rameni delati gibe navzgor in navzdol: skomigati iz živčnosti 2. z gibi ramen navzgor in navzdol izražati nevednost, nezanimanje, dvom: kaj skomigaš, vse to je res / ni hotel jasno odgovoriti, samo skomigal je z rameni skomigajóč -a -e: skomigajoč je odšel iz sobe ♪
  9.      skomína  -e ž (í) nav. mn. 1. kratkotrajen neprijeten občutek vzdraženosti, rahlega skelenja v zobeh ob zaužitju kake jedi, zlasti zelo kisle, trpke: dobiti, imeti skomine po nezrelem grozdju, jabolkih / že ob pogledu na trpke lesnike so se mu delale skomine // temu podoben telesni občutek zaradi odpora, strahu: če praskaš po pločevini, dobim skomine 2. ekspr. zelo velika želja po čem: spravil je uro v žep, da otroku ne bi delala, vzbujala skomin / s skominami je pomislil na večerjo; obšle so ga skomine po borovnicah / pregnati komu skomine po tuji zemlji ♪
  10.      skomínast  -a -o prid. (í) nanašajoč se na skomino: skominasti zobje / po nezrelih hruškah je imel v ustih še nekaj časa trpek, skominast okus / nezrelo sadje je zelo skominasto ♪
  11.      skomínati  -am nedov. (í) 1. brezoseb. imeti kratkotrajen neprijeten občutek vzdraženosti, rahlega skelenja v zobeh ob zaužitju kake jedi, zlasti zelo kisle, trpke: če jem nezrelo grozdje, me skomina; po jabolkih jo skomina; skomina ga po zobeh / v osebni rabi zobje me skominajo // imeti temu podoben telesni občutek zaradi odpora, strahu: ne praskaj po zarjaveli pločevini, ker me skomina; ko je gledal, kako nerodno seka, ga je kar skominalo 2. povzročati kratkotrajen neprijeten občutek vzdraženosti, rahlega skelenja v zobeh ob zaužitju kake jedi, zlasti zelo kisle, trpke: limone marsikoga skominajo // povzročati temu podoben telesni občutek zaradi odpora, strahu: sintetične tkanine jo skominajo 3. brezoseb., ekspr. čutiti željo po čem: vedno ga je skominalo po slavi; prav skomina ga, da bi jo vprašal / skominalo jo je po koščku domače potice; skominalo se mu je po prijateljih / že dolgo ga skomina po sosedovem gruntu ♪
  12.      skomizgováti  -újem nedov. (á ȗ) skomigati: ob njegovih besedah je le skomizgoval / ljudje so se čudili in skomizgovali z rameni ♪
  13.      skônca  prisl. (ó) star. 1. od začetka, na začetku: skonca je molčal, potem se je pa le oglasil / jama je skonca tako visoka, da lahko stojiš 2. na koncu, ob koncu: bodice so skonca rdeče ♪
  14.      skônca  predl. (ó) star., z rodilnikom na koncu, ob koncu: stala sta skonca njive ♪
  15.      skôncem  predl. (ó) star., z rodilnikom na koncu, ob koncu: sestra je slonela skoncem postelje ♪
  16.      skôncema  predl. (ō) star., z rodilnikom na konec: usedel se je skoncema mize in opazoval ljudi / stal je skoncema postelje na koncu, ob koncu ♪
  17.      skoncentrírati  -am dov. (ȋ) povečati količino, množino česa na določenem mestu, območju; osredotočiti, nakopičiti: poveljstvo je skoncentriralo čete v bližini sovražnikovih položajev; skoncentrirati industrijo v severnem delu države / ves kapital se je skoncentriral v rokah peščice ljudi // združiti na enem mestu, usmeriti v središče: skoncentrirati funkcije / skoncentrirati pozornost ● publ. skoncentrirati napore v izgradnjo samoupravnih odnosov zelo si prizadevati, se potruditi za samoupravne odnose skoncentrírati se (miselno) se zbrati, osredotočiti se na kaj: učenec se ni mogel skoncentrirati; skoncentrirati se pri delu, pred nastopom // v zvezi z na usmeriti prizadevanje, aktivnost: skoncentrirati se na vožnjo skoncentríran -a -o: čete so bile skoncentrirane ob meji ♪
  18.      skončníca  -e ž (í) star. čelna deska postelje; končnica: zadel je ob skončnico; lepo rezljana skončnica / skončnica postelje ● star. poslikane skončnice panjske končnice ♪
  19.      skonstruíranost  tudi izkonstruíranost -i ž (ȋ) ekspr. lastnost, značilnost skonstruiranega: moti skonstruiranost zgodbe; nekatere novele puščajo vtis skonstruiranosti / skonstruiranost obtožb ♪
  20.      skonstruírati  -am tudi izkonstruírati -am dov. (ȋ) 1. uresničiti svoje (izvirne) zamisli, zlasti na področju tehnike: skonstruirati napravo, stroj / skonstruiral je nov tip avtomobila // redko sestaviti, narediti: zvočnike je sam skonstruiral / skonstruirati nove predpise; tak sistem nagrajevanja so si sami skonstruirali 2. ekspr. neprepričljivo, slabo napisati, opisati: pisatelj je zgodbo preveč skonstruiral / vse obtožbe so skonstruirali so si jih izmislili; to si je skonstruiral v svojih možganih skonstruíran tudi izkonstruíran -a -o: za dirke skonstruiran avtomobil; skonstruiran jezik; značaj glavnega junaka je problematičen in skonstruiran; skonstruirana zgodba ∙ ekspr. skonstruiran konflikt umetno izzvan ♪
  21.      skónto  -a m (ọ̑) ekon. zmanjšanje prodajne cene; popust: dati, odobriti skonto; desetodstotni skonto / blagajniški skonto zmanjšanje prodajne cene pri takojšnjem plačilu; blagajniški popust ♪
  22.      skóp  -a -o stil. -ó in skòp skôpa -o prid. (ọ̑ ọ́; ȍ ó) 1. ki nerad ali sploh ne daje, porablja, zlasti denar: skop človek; tako je skopa, da še sama sebi nič ne privošči; varčen in skop // ekspr., navadno v povedni rabi, navadno z orodnikom ki daje, porablja zelo malo tega, kar izraža dopolnilo: biti skop z denarjem, s plačilom; gospodar je bil skop z vinom / skop z odobravanjem; je skop s pohvalo redko koga, kaj pohvali / igralec je bil skop v gibih, njegova razburjenost se je kazala le v glasu 2. ekspr. po količini, kakovosti komaj zadosten, zadovoljiv: poslali so jim le nekaj skopih podatkov; te informacije so preveč skope; poročilo je kratko in skopo / ob tako skopih letinah so se težko preživljali / sobo je razsvetljevala skopa svetloba slaba, medla // ki se pojavlja v zelo majhni meri: odzdravil mu je le s skopim nasmeškom / hoteli so jim kratiti še tiste skope pravice, ki so si jih priborili redke // z izrazom količine ki ne dosega točne mere; slab: dobil je samo skopo polovico premoženja; privoščili so si le skopo urico oddiha ● ekspr. v nekaj skopih besedah, stavkih mu je sporočila svojo odločitev kratkih; ekspr. bil je še bolj skopih besed kot navadno še bolj redkobeseden; ekspr. skopa kraška zemlja nerodovitna; ekspr. biti skop v besedah, v govorjenju, z besedami redkobeseden skópo in skôpo in skopó prisl.: skopo se nasmehniti, odgovoriti, poročati; skopo odmerjen čas, prostor; skopo osvetljena ulica ♪
  23.      skopáriti  -im nedov. (á ȃ) ekspr. nerad ali sploh ne dajati, porabljati, zlasti denar: vse življenje je skoparil; grabiti in skopariti / ob vsaki priložnosti skopari / kadar je bilo treba pomagati revežem, ni skoparila je bila zelo radodarna // navadno z orodnikom dajati, porabljati zelo malo tega, kar izraža dopolnilo: skopariti z denarjem, s plačilom; skopariti pri gorivu, z materialom / v razburjenosti ni skoparil z obtožbami marsičesa jih je obtoževal; skopari s pohvalo redko koga, kaj pohvali; skopariti s priznanjem ● ekspr. vsega je imela dovolj, ne bi ji bilo treba tako skopariti varčevati; ekspr. pri njej narava ni skoparila zelo je lepa, pametna; ekspr. skopariti s časom zelo gospodarno porabljati razpoložljivi čas ♪
  24.      skopáti  skópljem tudi -ám dov., skôplji skopljíte tudi skôpaj skopájte; skôpal (á ọ́, ȃ) s kopanjem odstraniti: skopati vrhnjo plast zemlje skopáti se ekspr. 1. s težavo priti kam: počasi se je skopal na peč / skopati se na noge, pokonci s težavo vstati 2. v zvezi z na, nad ostro, grobo, žaljivo nastopiti proti komu; napasti: vsi so se skopali nanj / v članku se je spet skopal nad sodobno pesništvo; prim. izkopati ♪
  25.      skopnéti  -ím dov. (ẹ́ í) nav. 3. os., navadno v zvezi s sneg z manjšanjem količine prenehati biti, obstajati: sneg je že skopnel; brezoseb. ko je skopnelo, so začeli z delom na polju / megla v dolini še ni skopnela; pren., ekspr. prihranki so mu čez noč skopneli; njegova slava je kmalu skopnela ∙ ekspr. kar skopnela je v hišo zelo hitro odšla // ekspr., z dajalnikom izraža prenehanje stanja, razpoloženja, kot ga določa samostalnik: jeza mu še ni skopnela; upanje, da se vrne, mu je po tem dogodku skopnelo skopnèl in skopnél -éla -o: skopnel denar; skopnel sneg ♪

   24.819 24.844 24.869 24.894 24.919 24.944 24.969 24.994 25.019 25.044  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA