Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ob (24.844-24.868)



  1.      sivór  -ja m (ọ̑) star. sivolas, navadno star moški: vrata mu je odprl dobrodušen sivor // siva žival, navadno volk: sivor je raztrgal ovco
  2.      sižé  -ja m (ẹ̑) knjiž. snov, predmet umetniškega obravnavanja: siže tega filma je narodnoosvobodilni boj; ta resnična zgodba je služila kot siže mnogim romanom in dramam
  3.      sižéjski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na siže: vidi se sižejska in kompozicijska podobnost med obema deloma / sižejska zgradba balade
  4.      skadénca  -e ž (ẹ̑) fin. rok za plačilo obveznosti, zapadlost: trimesečna skadenca
  5.      skadrírati  -am dov. () film. določiti obliko, vsebino, število kadrov: skadrirati sceno / skadrirati film
  6.      skafánder  -dra m (á) potapljaško oblačilo s čelado, ki ima priključek za dovod in odvod zraka: potapljati se s skafandrom / potapljaški skafander // zaščitno oblačilo s tako čelado sploh: astronavta v skafandrih / kozmonavtski, vesoljski skafander // žarg. skafandrska čelada: natakniti si skafander
  7.      skafándrski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na skafander: skafandrski material / skafandrska čelada, obleka
  8.      skakáč  -a m (á) 1. žival, ki skače: konj je dober skakač ♦ zool. skakači pražuželke z dolgimi, naprej obrnjenimi nožicami na koncu zadka, s katerimi skačejo, Collembola; egiptovski skakač stepski glodavec z dolgima zadnjima nogama, ki živi zlasti v severovzhodni Afriki, Jaculus jaculus 2. žarg. športnik, ki goji skakanje; skakalec: tekmovanje skakačev 3. pripadnik srednjeveške verske sekte, ki med zamaknjenjem skače, pleše: bil je goreč skakač; preganjanje skakačev 4. šah. šahovska figura, ki se polaga na polje za dve mesti naprej in eno vstran: vzeti damo s skakačem
  9.      skakáčica  -e ž (á) ženska oblika od skakač: spretna skakačica / versko preganjanje skakačic ♦ zool. do 1 m dolga riba z močnimi čeljustmi, Pomatomus saltator
  10.      skakálec  -lca [c in lc] m () 1. športnik, ki goji skakanje: tekmovanje skakalcev / smučarski skakalec; skakalec s palico 2. žival, ki skače: nekateri pajki so dobri skakalci ♦ zool. skakalci žuželke z dolgimi nogami, s katerimi skačejo, Saltatoria
  11.      skakálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na skakanje: skakalni gib / skakalne noge žuželk / skakalne sposobnosti / skakalna tekma; skakalna turneja / skakalni prt priprava iz močne tkanine, napete na okvir, za skakanje, akrobatske vaje; skakalni stolp; skakati s skakalne deske na glavo, noge; skakalna palica; skakalne smuči
  12.      skakálka  -e [k in lk] ž () ženska oblika od skakalec: tekmovanje skakalk / skakalka v višino / žaba je dobra skakalka
  13.      skakáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na skakače ali skakaštvo: pripadnik skakaške sekte / fantje so na skakalnici pokazali svoje skakaške sposobnosti skakalne
  14.      skákati  in skakáti skáčem, stil. skákati -am nedov., skáčite, tudi skákaj, tudi skakájte (á á á; á) 1. z odrivi, zlasti z nogami, se oddaljevati od podlage: skačem, da si okrepim noge; skakati pol metra visoko; skakati in tekati; skače kot žrebe / skakati na mestu / otroci skačejo čez potok; ptič skače z veje na vejo; skakati na vlak je nevarno / kopali so se in skakali v vodo / skakati na glavo, noge / skakati s padalom; skakati s smučmi; skakati z vrvico / pes je kar skakal, ko je zagledal gospodarja / skakati od veselja // s takimi odrivi opravljati določeno pot po zraku: vsak smučar, tekmovalec skače trikrat / skakati na sedemdesetmetrski skakalnici / skakati daleč // gojiti skakanje, ukvarjati se s skakanjem: ta padalec, smučar skače že več let 2. z odrivi se premikati: kenguru ne teče, ampak skače; skakati proti domu; skakati po eni nogi // ekspr. razposajeno, živahno tekati, navadno ob igri: otroci skačejo na dvorišču 3. nav. ekspr., s prislovnim določilom z odrivi se hitro pojavljati: napadalci so skakali izza dreves / otroci radi skačejo pred avtomobile 4. nav. ekspr., s prislovnim določilom z odrivi zelo hitro vstajati: vojaki so že ob prvih strelih skakali z ležišč / skakati na noge; skakati kvišku 5. nav. ekspr. z odrivi, z določenim namenom se premikati v položaj, kot ga izraža določilo: kričali so in skakali nanj / pes je besno skakal v tujca / sovražnik jim je skakal v hrbet 6. ekspr., s prislovnim določilom v kratkih časovnih presledkih, z določenim namenom hitro opravljati kake poti: skakati od urada do urada; ves dan sem skakal po trgovinah 7. ekspr. hitro, nenadoma se po zraku oddaljevati od podlage: iskre so skakale na vse strani / plameni so skakali s strehe na streho / njeni spretni prsti so vedno hitreje skakali po klavirju // poskakovati: žaga skače / ob udarcih so krožniki na mizi kar skakali 8. ekspr. zaradi zunanje sile, sunka se zelo hitro premikati iz določenega položaja: kazalec, priprava skače sem in tja // tako se premikati iz določenega položaja zaradi ohlapne namestitve: ni dobro pritrjeno, zato vijak, železo skače / noge mu skačejo v prevelikih čevljih 9. ekspr. hitro, naenkrat v visoki stopnji se spreminjati, naraščati in upadati: cene skačejo / temperatura skače gor in dol 10. ekspr. nenadoma prehajati z ene stvari na drugo brez neposredne notranje povezanosti: preveč skače, nič ga ne razumem / v svojih mislih, vprašanjih skače; skakati stran od snovi pogovora / ta film zelo skače od enega prizorišča na drugo ● ekspr. kako bo skakala, ko bo to izvedela zelo bo jezna; ekspr. skakati čez ojnice, čez plot biti nezvest v zakonu; ekspr. skakati komu v besedo prekinjati ga pri govorjenju; ekspr. črke mu skačejo pred očmi pri branju ima občutek, da niso pri miru; ekspr. njene misli so skakale druga čez drugo si hitro sledile in bile med seboj nepovezane; ekspr. skakati si v lase prepirati se; tepsti se; preg. mladost je norost, čez jarek skače, kjer je most ◊ šah. skakač skače se premika za dve mesti naprej in eno vstran; šport. skakati čez konja, kozo; skakati v daljino, višino; skakati v vodo; skakati s palico skakáje: ptički žvrgolijo, skakaje z veje na vejo; otrok je zbežal, skakaje čez luže skakajóč -a -e: skakajoč oditi; prišla je s skakajočim korakom
  15.      skála 1 -e ž (á) 1. nav. ed. trdno sprijeta kamnita gmota kot del zemeljske skorje: vklesati pot v skalo; drevo raste na skali; biti neomajen, trden kot skala / živa skala / grad na vrhu skale skalne vzpetine / ekspr. kamor se ozreš, povsod sama skala skalnat svet, skale // mn. taka gmota glede na razčlenjenost, sestavljenost: nad vasjo se dvigajo skale / ponesrečiti se v skalah 2. velik kos te gmote: od vrha gore se je utrgala skala; odvaliti, premakniti skalo; s skalami zavarovan pristaniški pomol / previsna, viseča skala 3. ekspr. odločen, nepopustljiv človek: te skale z nobenim dokazom ne premakneš / bodi skala 4. nar. štajersko trščica: skala se mu je zapičila v prst ● knjiž. skala ji leži na duši kamen ji leži na duši; ekspr. ta načrt je zadel ob skalo so mu odločno, nepopustljivo nasprotovali; ekspr. joka, da bi skalo omečil zelopetr. bele kredne skale
  16.      skála 2 -e ž (á) 1. znaki na merilni pripravi, ki predstavljajo dogovorjeno enoto in izhodiščno točko; lestvica: temperaturna skala; skala tehtnice; skala na termometru; instrumenti s skalo / Celzijeva skala / merilna skala 2. del priprave z določenimi znaki, enotami: skala pri radiu se je razbila; vgraditi skalo 3. ekspr., z rodilnikom množina različnih stvari iste vrste; lestvica: bogata skala izraznih možnosti; skala čustev ◊ fiz. skala dogovorjena enota in izhodiščna točka za merjenje kake količine; mat. logaritemska skala ki temelji na logaritemski funkciji; muz. skala določena in v obsegu oktave urejena vrsta tonov; lestvica; durova, molova skala
  17.      skálar  -ja m () kdor živi v skalnatem svetu: skalar in hribovec / golob skalar
  18.      skálast  -a -o prid. (á) podoben skali: skalast kamen
  19.      skaláš  -a m (á) 1. nekdaj član alpinističnega kluba Skala: obiskali so grobove umrlih skalašev 2. zastar. plezalec, alpinist: bil je spreten skalaš
  20.      skalíti 1 -ím dov., skálil ( í) 1. narediti kaj kalno, motno: race skalijo vodo / ekspr. žalost ji je skalila oči; pren. strah mu je skalil razsodnost 2. nav. ekspr. povzročiti, da se zmanjša občutek ugodnosti, prijetnosti: neprijeten dogodek, skrb skali veselje; skaliti komu srečo, mirno življenje / slabo vreme jim ni skalilo dobre volje / nesporazumi skalijo prijateljstvo; medsebojni odnosi so se skalili / razgrajači so skalili (nočni) mir skalíti se izgubiti bistrost, čistost: kis, vino, voda se skali / bolniku so se skalile oči skaljèn -êna -o: skaljen studenec; njen mir je bil skaljen
  21.      skalíti 3 -ím dov., skálil ( í) razbeljeno jeklo hitro ohladiti v vodi ali olju: skaliti kovino skalíti se ekspr. postati bolj utrjen, sposoben za kaj, navadno zaradi vplivanja težkih razmer: slovensko partizanstvo se je skalilo v bojih / trdo življenje mu je skalilo značaj
  22.      skálnat  -a -o prid. () 1. poln skal: skalnat svet; skalnata plaža; pobočje je skalnato // ki je iz skal: skalnat most; narediti skalnato ogrado 2. ekspr. odločen, nepopustljiv: ima skalnat značaj; njegova skalnata volja / skalnate poteze na obrazu
  23.      skálovec  -vca m (á) bot., v zvezi barvilni skalovec grmičast lišaj, iz katerega se pridobiva vijoličasto barvilo lakmus, Roccella tinctoria
  24.      skálp  -a m () koža z lasmi na človeški glavi: kirurg je odrezal košček skalpa in ga presadil / Indijanec je premaganemu sovražniku vzel skalp // ta koža, odstranjena z glave sovražnika, kot trofeja: ob sedlu so Indijancu viseli skalpi / indijanski skalp
  25.      skamnéti  -ím in skamenéti -ím dov. (ẹ́ í) 1. postati tak kot kamen: snov je skamnela 2. ekspr. postati negiben, tog: skamneti od groze, začudenja; za trenutek je skamnela skamnèl in skamnél in skamenèl in skamenél -éla -o: skamnel obraz; ženske so stale kot skamnele

   24.719 24.744 24.769 24.794 24.819 24.844 24.869 24.894 24.919 24.944  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA